Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Naravna meja je izvedeni politični koncept, ki teoretsko sloni pretežno na geografskem determinizmu. Nekoliko podrobnejša analiza na primeru rečnih meja razkrije konceptualne nedoslednosti fenomena, izvirajoče iz naravoslovno dokaj vprašljive premise segmentacije zemeljskega površja, predvsem pa nekritično aplicirane v družbeni prostor. Države v svojih medsebojnih odnosih posledično niso pristale na doktrine rečnih kot naravnih meja v svoji primarni, determinativni obliki, kar najjasneje odkazuje mednarodno običajno pravo. Tako pri urejanju vprašanja delineacije na rečnem pasu, kakor tudi ob lateralnem gibanju reke, se ideja inherentne naravnosti v praksi vse bolj umika relevantnim družbenopolitičnim potrebam, kot so optimalna gospodarska izraba prostora, stabilnost pravnega statusa ozemlja ter težnja po ohranitvi zadovoljivih meddržavnih odnosov.
Javna naročila predstavljajo pomembno vlogo pri oskrbi in nadgrajevanju javnega življenja. Zato ni odveč pričakovati hudo konkurenco in boj med posameznimi ponudniki, ki bodo želeli z različnimi preferencami pridobiti sredstva v zameno za opravljeno javno naročilo. Izbor v postopku oddaje javnih naročil je vsekakor težka odločitev, sploh ko pomislimo, da ravno javni naročniki nosijo operativno tveganje v izvedbi le-teh. Posledično se zahteva dovoljšna skrbnost pri izboru, kjer se upoštevajo različna načela, ki jih predvideva Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). Koga sprejeti za svojega pogodbenega partnerja v sklopu oddaje javnih naročil in kateri kriteriji naj bodo pri tem upoštevani, je vsebina, ki jo razkriva omenjeni članek.
Dvajseti Dnevi evropskega prava so ponudili strnjen vpogled v najnovejša dogajanja na ključnih področjih prava EU. Predavatelji so izpostavili izzive konkurenčnega in davčnega prava, razpravljali o razvoju državljanstva EU ter prikazali aktualne okoljevarstvene usmeritve v evropskih politikah. Poleg tega je okrogla miza o širitvi EU na Balkan osvetlila politične in gospodarske dejavnike približevanja regije k Uniji. Poročilo je za Revijo Pamfil pripravil glavni organizator dogodka, doc. dr. Saša Sever.
Medvrstniško nasilje je pereč družbeni problem, ki ne zaznamuje le žrtev, ampak tudi storilce in celotno skupnost. Družba se prepogosto osredotoča le na žrtve medvrstniškega nasilja, povzročitelje pa zanemarja. Dejanja povzročiteljev namreč pogosto izvirajo iz kompleksnih psiholoških, socialnih ali družinskih okoliščin. Cilj tega prispevka je ugotoviti, zakaj se mladostniki zatekajo k medvrstniškemu nasilju, v kakšnem okolju takšni mladostniki odraščajo in kako z njimi ravnati. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da večina povzročiteljev izhaja iz družin, kjer je nasilje del vsakdana in je takšen način odnosov zanje povsem normalen, saj se na drugačen način ne znajo izražati, nasilje predstavlja njihov način izražanja nestrinjanja z nečim.