Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Članek analizira pravni okvir soavtorstva ter razmerja, ki nastanejo med več ustvarjalci pri skupnem delu. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako se določajo pravice in obveznosti soavtorjev ter kako se te uresničujejo v praksi. Ugotovljeno je, da soavtorstvo pomeni skupno pravico na delu kot celoti, pri čemer posamezni avtorji ne morejo samostojno razpolagati z delom brez soglasja drugih, kar pogosto zahteva pogodbeno ureditev njihovih razmerij.
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed osrednjih izzivov 21. stoletja, ki odpira vprašanja mednarodne odgovornosti držav, povrnitve razpršene škode in učinkovitosti pravnega varstva. Tradicionalni meddržavni in sodni mehanizmi se pogosto izkažejo za prepočasne, kontradiktorne in neprilagojene reševanju kompleksnih, večstranskih ter tehnično zahtevnih podnebnih sporov. V tem smislu alternativno reševanje sporov, vključno z mediacijo, arbitražo[1] in pogajanji, pridobiva vse večjo veljavo kot prožna, dinamična in strokovno podprta rešitev. Prispevek strnjeno obravnava vlogo alternativnega reševanja podnebnih sporov, tako na meddržavni ravni kot tudi v razmerjih med posamezniki, državami in gospodarskimi družbami, pri čemer kritično presoja razkorak med procesno prožnostjo teh postopkov in nevarnostjo razvodenitve mednarodne odgovornosti držav.
The article is based on a poster presentation given at the 2026 ClimateXLaw Conference. It outlines the question of the legal status of the Northwest Passage, between Canadian internal waters and an international strait. In the light of recent arctic ice shrinkage, it aims to give the reader an outline of applicable legal regimes and their consequences for the protection of Canadian Arctic environment.
V podnebnih tožbah zoper državo in drugih postopkih glede podnebnih sprememb oziroma njihovih učinkov se nadnacionalna oziroma mednarodna sodišča redno sklicujejo na načelo medgeneracijske pravičnosti. Načelo ureja razmerje med različnimi generacijami glede na izrabo planetarnih zmožnosti. Medameriško sodišče ga je primerjalo s preostalimi uveljavljenimi načeli mednarodnega okoljskega prava in ga večkrat uporabilo kot merilo za reševanje konkretnih sporov. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je, zlasti zaradi procesnih ovir pri odločanju v podnebnih tožbah, zaenkrat manj obširna. Meddržavno sodišče medgeneracijsko pravičnost pojmuje kot pojavno obliko načela pravičnosti v splošnem in ji priznava funkcijo merila za izpeljavo ustreznih rešitev znotraj obstoječega pravnega okvirja.
