Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Pravni sistemi so kompleksni in dinamični, zato njihova analiza zahteva prilagodljive in strukturirane pristope. Članek obravnava modeliranje pravnih sistemov z uporabo grafov kot podatkovne strukture, ki v primerjavi z bolj tradicionalnimi pristopi, kot so tabele, omogoča natančnejšo predstavitev in poglobljeno analizo razmerij med pravnimi elementi. Prispevek predstavi različne primere uporabe grafov v pravnem kontekstu, vključno z eksplicitnimi in implicitnimi referencami, hierarhično strukturo pravnih virov, pravnim razlogovanjem ter časovnim razvojem zakonodaje. Na primeru podatkovne zbirke EUR-Lex članek prikaže, kako je mogoče s pomočjo CELEX številk in metapodatkov slediti zakonodajnim spremembam ter razumeti povezave med dokumenti. Članek zaključi, da grafi kot podatkovna struktura omogočajo celovitejši vpogled v pravne informacije ter odpirajo vrata analizi prava z uporabo naprednih metod umetne inteligence.
Ustavna ureditev retroaktivnosti je pogosto narobe razumljena, saj nam teorija pogosto ponuja klasično dihotomijo prave in neprave retroaktivnosti, kot materijo 155. in 2. člena Ustave RS. A natančno branje 155. člena Ustave poda elegantnejše razumevanje teh dveh konceptov, ki je po mojem mnenju tudi bolj zvesto originalnemu namenu piscev Ustave.
Članek raziskuje pojem in problematiko »ozračja nasilja« (nem.: Klima der Gewalt / Angst) iz nemške teorije spolnega kazenskega prava. Pojav lahko umestimo v širši sklop vprašanja konkludentne grožnje kot sredstva prisile, in zajema situacije, ko ta izhaja iz ponavljajočega nasilja znotraj tesno povezanih družbenih skupin. Zanimivo se je pri aplikaciji tega koncepta v praksi pokazal znaten razkorak med prevladujočo pravno teorijo in sodno prakso, ki je sprožil nekoliko neposrečen odziv nemškega zakonodajalca.
Članek obravnava raznolikost zakonskih opredelitev posilstva v državah članicah Evropske unije in se osredotoča na ključno vlogo soglasja v pravni kvalifikaciji spolnih dejanj. Na podlagi analize zakonodajnih ureditev avtor razvršča obstoječe pristope v tri temeljne modele: prisilni model, zavrnitveni model in afirmativni model soglasja. Modeli se razlikuje glede na to, kako obravnava soglasje žrtve, kar vpliva tako na dokazne standarde kot tudi na širino kazenskopravne zaščite. Članek predstavi primerjalno analizo izbranih nacionalnih ureditev in sodne prakse (npr. primer Gisèle Pelicot in La Manada), ter osvetli normativni premik, ki se na ravni EU vse bolj nagiba k afirmativnemu modelu, podprtemu z Istanbulsko konvencijo in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem opozori tudi na kritike afirmativnega modela, zlasti glede pravne varnosti, dokaznih bremen in implementacijskih izzivov. Namen prispevka je spodbuditi razpravo o tem, kateri model najbolj ustreza cilju učinkovitega varstva spolne samoodločbe ob hkratnem spoštovanju temeljnih načel kazenskega prava.
