Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Dvajseti Dnevi evropskega prava so ponudili strnjen vpogled v najnovejša dogajanja na ključnih področjih prava EU. Predavatelji so izpostavili izzive konkurenčnega in davčnega prava, razpravljali o razvoju državljanstva EU ter prikazali aktualne okoljevarstvene usmeritve v evropskih politikah. Poleg tega je okrogla miza o širitvi EU na Balkan osvetlila politične in gospodarske dejavnike približevanja regije k Uniji. Poročilo je za Revijo Pamfil pripravil glavni organizator dogodka, doc. dr. Saša Sever.
Medvrstniško nasilje je pereč družbeni problem, ki ne zaznamuje le žrtev, ampak tudi storilce in celotno skupnost. Družba se prepogosto osredotoča le na žrtve medvrstniškega nasilja, povzročitelje pa zanemarja. Dejanja povzročiteljev namreč pogosto izvirajo iz kompleksnih psiholoških, socialnih ali družinskih okoliščin. Cilj tega prispevka je ugotoviti, zakaj se mladostniki zatekajo k medvrstniškemu nasilju, v kakšnem okolju takšni mladostniki odraščajo in kako z njimi ravnati. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da večina povzročiteljev izhaja iz družin, kjer je nasilje del vsakdana in je takšen način odnosov zanje povsem normalen, saj se na drugačen način ne znajo izražati, nasilje predstavlja njihov način izražanja nestrinjanja z nečim.
Ob vse pogostejšem uvozu tujih delavcev in njihovem zaposlovanju prek agencij, prispevek obravnava agencijsko delo kot obliko nestandardne zaposlitve. Osredotoča se na pomanjkljivosti slovenske zakonodaje in izzive, s katerimi se agencijski delavci soočajo v praksi. Zaradi tristranega delovnega razmerja med delavcem, agencijo in uporabnikom, so pogosto v šibkejšem položaju, zato je ustrezna pravna zaščita ključna. Čeprav je slovenska ureditev na določenih področjih napredna, dopušča izigravanje. Pojavlja se prikrito agencijsko delo: agencije, ki se ukvarjajo izključno s posredovanjem delavcev, se predstavljajo kot podizvajalci storitev, s čimer obidejo delovnopravne obveznosti. Gre za de facto agencije, ki predstavljajo resno anomalijo na (slovenskem) trgu dela.
Članek obravnava doktrino polja proste presoje (angl. margin of appreciation, MoA) kot eno najvplivnejših in hkrati najbolj izmuzljivih konceptov sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Analizira se, kateri dejavniki vplivajo na širino diskrecije, ki jo Sodišče priznava posameznim državam, ter kako različni pravni in empirični pristopi prispevajo k razumevanju te doktrine. Članek hkrati opozori na praktične in metodološke izzive, povezane z avtomatizacijo pravnega sklepanja, kot so jezikovne razlike, izrazoslovna raznolikost in strukturalna nekonsistentnost sodb. Zaključno se utemeljuje, da računalniške metode ne nadomeščajo pravne analize, temveč ponujajo močno dopolnilo, ki zahteva interdisciplinarni pristop in zavedanje o pravni kompleksnosti.
