Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.
Članek obravnava upravnopravne in civilnopravne vidike izbire članov organov vodenja in nadzora po Direktivi (EU) 2022/2381 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi (t. i. Women on Boards Directive), v slovenskem pravu. Avtorica preučuje, kateri modeli upravnega nadzora učinkovito zagotavljajo preglednost in nediskriminatornost izbirnih postopkov ter ali lahko civilnopravni mehanizmi nadomestijo njegove pomanjkljivosti. Ugotavlja, da mora nadzor zajemati formalni pregled skladnosti, vsebinsko presojo in poročanje ex post, saj zgolj formalna skladnost za uresničitev enakosti spolov in kvot ne zadošča. Odškodninsko varstvo neizbranih kandidatov je pomembno, vendar ne vpliva na sestavo organov družb, zato sta za doseganje ciljev Direktive potrebna oba mehanizma.
Pravica veta stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov bistveno omejuje učinkovitost sistema kolektivne varnosti. V sodobnih geopolitičnih razmerah namreč pogosto povzroča institucionalno paralizo in preprečuje pravočasno ukrepanje, kar potrjujejo primeri Koreje, Iraka, nekdanje Jugoslavije in Ukrajine. Pri tem ostaja tretji odstavek 27. člena Ustanovne listine, povezan z načelom nemo iudex in re sua, v praksi slabo uporabljen, kar dodatno omejuje tudi uresničevanje odgovornosti zaščititi. Predlagane reforme, vključno s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča, kažejo na potrebo po pravni razjasnitvi – brez soglasja stalnih članic pa sistem ostaja ujet v lastne omejitve.
Prispevek obravnava dva nedavna ukrepa, ki ju je država utemeljila s krepitvijo aktivnega državljanstva: uvedbo obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednješolske programe in izročitev izvoda Ustave Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov ob začetku šolskega leta 2026/2027. Avtorica presoja, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih, ugotavlja, da pravnega opismenjevanja noben izrecno ne opredeljuje kot cilja, in predlaga vključitev pravne stroke v zasnovo in izvedbo Aktivnega državljanstva.
