Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Debata med H. L. A. Hartom in Ronaldom Dworkinom (Hart-Dworkin debate) je brez dvoma najpomembnejša pravno-teoretična razprava 20. stoletja. Prispevek obravnava njen začetek in razvoj, ki ga je sprožil Dworkin s svojim prvim pomembnejšim delom Model pravil I. V njem je ostro napadel Hartov pravni pozitivizem s tezo, da prezre pravna načela. V prispevku zagovarjam tezo, da je imel Dworkin glede razmerja med načeli in pozitivizmom prav. Za slednjega so načela problematična tako z vidika sistemske ureditve prava kot tudi z njegovega filozofsko-teoretičnega izhodišča. V nadaljevanju obravnavam tudi t. i. »težke primere« (hard cases), kjer pravna načela najbolj pridejo do izraza. Ob tem zagovarjam stališče, da Dworkinu ne uspe prepričljivo utemeljiti, da je v takih primerih možen zgolj en pravilen odgovor.
Pravni sistemi so kompleksni in dinamični, zato njihova analiza zahteva prilagodljive in strukturirane pristope. Članek obravnava modeliranje pravnih sistemov z uporabo grafov kot podatkovne strukture, ki v primerjavi z bolj tradicionalnimi pristopi, kot so tabele, omogoča natančnejšo predstavitev in poglobljeno analizo razmerij med pravnimi elementi. Prispevek predstavi različne primere uporabe grafov v pravnem kontekstu, vključno z eksplicitnimi in implicitnimi referencami, hierarhično strukturo pravnih virov, pravnim razlogovanjem ter časovnim razvojem zakonodaje. Na primeru podatkovne zbirke EUR-Lex članek prikaže, kako je mogoče s pomočjo CELEX številk in metapodatkov slediti zakonodajnim spremembam ter razumeti povezave med dokumenti. Članek zaključi, da grafi kot podatkovna struktura omogočajo celovitejši vpogled v pravne informacije ter odpirajo vrata analizi prava z uporabo naprednih metod umetne inteligence.
Ustavna ureditev retroaktivnosti je pogosto narobe razumljena, saj nam teorija pogosto ponuja klasično dihotomijo prave in neprave retroaktivnosti, kot materijo 155. in 2. člena Ustave RS. A natančno branje 155. člena Ustave poda elegantnejše razumevanje teh dveh konceptov, ki je po mojem mnenju tudi bolj zvesto originalnemu namenu piscev Ustave.
Članek raziskuje pojem in problematiko »ozračja nasilja« (nem.: Klima der Gewalt / Angst) iz nemške teorije spolnega kazenskega prava. Pojav lahko umestimo v širši sklop vprašanja konkludentne grožnje kot sredstva prisile, in zajema situacije, ko ta izhaja iz ponavljajočega nasilja znotraj tesno povezanih družbenih skupin. Zanimivo se je pri aplikaciji tega koncepta v praksi pokazal znaten razkorak med prevladujočo pravno teorijo in sodno prakso, ki je sprožil nekoliko neposrečen odziv nemškega zakonodajalca.
