Izšla je nova tematska številka Pamfila, kjer smo raziskovali Umetno inteligenco in Kriptotehnologije v kontekstu prava.
V sodelovanju z Delovnopravno in socialno kliniko smo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali delavnico na temo pisanja člankov.
Več o delavnici v objavi.
Dragi bralci in pisci revije Pamfil,
v okviru jesenske šole "Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” pripravljamo novo tematsko številko Pamfila.
Jesenska šola bo potekala v četrtek, 19. 10. in petek, 20. 10., v prostorih knjižnice Inštituta za kriminologijo.
Več o sami jesenski šoli si lahko preberete na povezavi.
Rok za oddajo člankov je 10. 11. 2023, na naš elektronski naslov: drustvo.pamfil@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
Slovenija od leta 2003 ne izvaja vojaškega nabora, zato se ugovor vesti vojaški dolžnosti zdi pravno brezpredmeten. A prav okoliščine, v katerih bi lahko znova postal praktično relevanten (tj. v vojnem stanju) sovpadajo z razmerami, v katerih 16. člen Ustave dopušča začasno omejitev ali celo razveljavitev ustavnih pravic. Ali bi bila pravica do ugovora vesti prav tedaj, ko bi jo posamezniki najbolj potrebovali, dejansko ogrožena? Prispevek to vprašanje razišče skozi razmerje med 41. členom (svoboda vesti), 46. členom (splošna pravica do ugovora vesti) in drugim odstavkom 123. člena (njena konkretizacija za obrambo države) ter zakonsko ureditvijo ponovne uvedbe nabora ob grožnji vojne.
V četrtek, 11. junija 2026, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v so-organizaciji Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose in Društva za mednarodno pravo za Slovenijo gostovala dr. Alye do Vale Alves z Univerze v Adelaidi. Gostujoča predavateljica je predstavila izsledke svojega raziskovalnega dela na področju varstva kulturnih dobrin, zlasti pa mednarodnopravne vidike odzivanja na prisvajanje kulturnih dobrin staroselskih ljudstev.
Onesnaženost zraka ostaja en izmed resnejših okoljskih in javnozdravstvenih izzivov Evrope, čeprav v javnih razpravah pogosto ne prejema pozornosti, ki bi ustrezala njenim posledicam. Članek zato obravnava razvoj pravnega okvira EU na področju kakovosti zraka s poudarkom na postopni krepitvi pravic posameznikov. Analizira zakonodajni razvoj od Direktive 2008/50/ES do nove Direktive 2024/2881/EU in vlogo sodne prakse Sodišča EU pri zagotavljanju učinkovitega spoštovanja okoljskih standardov ter določanju obsega pravnega varstva posameznikov pri uveljavljanju obveznosti držav članic glede kakovosti zraka. Avtor v članku ugotavlja, da so se upravičenja posameznika v zvezi s kakovostjo zraka razvijala preko medsebojnega dopolnjevanja zakonodaje EU in sodb Sodišča.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadnjih dveh desetletjih razvilo obsežno sodno prakso na področju evtanazije in pomoči pri samomoru. Iz nje izhaja, da pravica do smrti kot diametralno nasprotje pravici do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ne obstaja. Sodišče je vprašanje končanja življenja umestilo v okvir pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, pri čemer državam priznava široko polje proste presoje pri urejanju tega področja. Vendar pa morajo države, ki evtanazijo ali pomoč pri samomoru dopuščajo, vzpostaviti primerne in zadostne varovalke za preprečevanje zlorab, kar predstavlja njihovo pozitivno obveznost v okviru 2. člena EKČP.
