Pamfilovi nasveti

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

+ Splošno

1.) Koliko časa dnevno namenite študiju? (ne zgolj obiskovanju predavanj in vaj, temveč tudi študiju doma)?

Število ur, ki jih študenti dnevno namenijo študiju se močno razlikuje med posameznimi študenti, saj nekateri študenti več časa študiju namenijo že med letom, medtem ko se drugi študenti študiju posvetijo predvsem v času izpitnih rokov.

V primeru rednega študija večina študentov med letom poleg obiskovanja predavanj in vaj študiju nameni okoli dve uri na dan, kar pomeni, da jim ostane dovolj časa tudi za hobije in prostočasne aktivnosti. Pri tem se nekateri študenti sprotnim študijskim obveznostim posvetijo vsak dan, medtem ko jih drugi študenti opravljajo predvsem ob petkih in med vikendom.

Seveda pa je količina študija odvisna tudi od časovne točke nahajanja v semestru, saj se v drugi polovici semestra količina časa namenjenega študiju običajno poveča. Od aprila naprej tako študenti študirajo tudi po štiri in več ur dnevno, medtem ko se v času izpitnega obdobja skoraj v celoti posvetijo zgolj študiju.

2.) Ali se je mogoče v višji letnik vpisati brez vseh opravljenih izpitov, oziroma ali lahko v izpite za nižji letnik opravljaš tudi v višjem letniku?

V višji letnik se je mogoče vpisati tudi brez vseh opravljenih izpitov, saj za redni prehod iz prvega v drugi letnik potrebuješ 52 ECTS točk za prehod v vsak naslednji letnik pa 54 ECTS točk od skupno 60 ECTS točk.

Ker imajo posamezni predmeti različno število ECTS točk, je tudi število predmetov, ki jih je mogoče prenesti v višji letnik odvisno od tega, koliko ECTS točk je vreden posamezen predmet. Pri določenih predmetih je mogoče dobiti del ECTS točk že z obiskovanjem predavanj oziroma vaj, pristopom h kolokviju oziroma pozitivno opravljenim kolokvijem itd., zaradi česar je mogoče v višji letnik prenesti več predmetov oziroma tudi predmete, ki so vredni več kot 8 ECTS točk oziroma v višjih letnikih več kot 6 ECTS točk.

Študenti lahko lanskoletne (prenesene) predmete opravljate v okviru novembrskega in januarskega izrednega izpitnega roka ter potem v okviru rednih spomladanskih in jesenskih rokov. Vendar pa v primeru prenosa predmeta v višji letnik ne morete opravljati izpitov za tekoči letnik, dokler ne opravite izpitov pri vseh lanskoletnih predmetih.

V primeru, da vam je za vpis v višji letnik zmanjkalo več kot 8 ECTS točk oziroma v višjih letnikih več kot 6 ECTS točk, je mogoče zaprositi za t. i. izredni vpis, ki ga posebna komisija Pravne fakultete odobri študentu, v posebej utemeljenih primerih (npr. huda bolezen ali nosečnost študenta).

V nadaljevanju je podanih še nekaj primerov za lažje razumevanje:

• primer 1: predmet ustavno pravo je vreden 9 ECTS točk, pri čemer študent za opravljene obveznosti pri predmetu že pred opravljanjem izpita dobi 4 ECTS točke, kar pomeni, da v primeru neuspešno opravljenega izpita študent izgubi zgolj 5 ECTS točk;

• primer 2: predmet pravna zgodovina je vreden 7 ECTS točk, pri čemer študent za opravljeno seminarsko nalogo pri predmetu že pred opravljenim izpitom dobi 4 ECTS točke, kar pomeni, da v primeru neuspešno opravljenega izpita študent izgubi zgolj 3 ECTS točke;

• primer 3: predmet rimsko pravo je vreden 9 ECTS točk, pri čemer študent za pozitivno opravljen kolokvij pri že pred opravljanjem izpita dobi 4 ECTS točke, kar pomeni, da v primeru neuspešno opravljenega izpita študent izgubi zgolj 5 ECTS točk;

Iz zgoraj zapisanega tako izhaja, da lahko študent v drugi letnik prenese predmeta ustavno pravo in pravna zgodovina (primer 1 in primer 2) ali pa predmeta rimsko pravo in pravna zgodovina (primer 2 in primer 3), saj ima v obeh primerih 52 ECTS točk, kar je dovolj za vpis v višji letnik.

3.) Kdaj lahko ponovno pristopiš k izpitom, ki jih želiš opravljati še enkrat?

Možnost ponovnega pristopa k izpitu je odvisna od tega, ali je študent predhodno že uspešno opravil izpit pri tem primeru.

Če študent izpita ni opravil uspešno (tj. je na izpitu padel), lahko študent k izpitu ponovno pristopi že na naslednjem izpitnem roku, pri čemer lahko vsak izpit ponavlja največ 3-krat. V posebej utemeljenih primerih in na prošnjo študenta pa lahko prodekan za študijske zadeve na podlagi mnenja nosilca predmeta študentu izjemoma dovoli še četrto ponavljanje izpita pred komisijo – t. i. komisijski izpit.

Če je študent izpit predhodno že uspešno opravil (tj. je naredil izpit), lahko študent ponovno pristopi k izpitu (izboljšuje oceno) šele v četrtem letniku oziroma v absolventskem letu za izpite na prvi stopnji in v prvem letniku druge stopnje oziroma v absolventskem letu na drugi stopnji za izpite na drugi stopnji, vendar zgolj dokler ne opravi vseh izpitov za četrti letnik oziroma vseh izpitov na drugi stopnji. Pri tem lahko študenti na prvi stopnji ponovno pristopite k 4 izpitom in na drugi stopnji k 1 izpitu, te možnosti pa nimajo študenti, ki so bili pri posameznem predmetu na izpitu predhodno dvakrat neuspešni.

V primeru ponovnega pristopa k neuspešno opravljenemu izpitu se v indeks vpiše zgolj pozitivna ocena, medtem ko se v primeru zviševanja ocene v indeks vpišeta obe oceni, pri čemer se v povprečje všteva zgolj boljša ocena.

4.) Kako poteka tutorstvo na Pravni fakulteti?

Primarna oblika izvajanja tutorstev na Pravni fakulteti so predmetna tutorstva, v okviru katerih tutorji študentom pomagajo pri razumevanju študijske snovi. Predmetna tutorstva tako potekajo na podoben način kot predavanja oziroma vaje, pri čemer pa je poudarek na podajanju študijske snovi na način, ki je za študente čim bolj razumljiv. Način podajanja snovi in pogostost posameznih tutorstev je odvisna predvsem od zahtevnosti predmeta, števila tutorjev in potreb vsakokratne generacije.

Poleg predmetnega tutorstva na Pravni fakulteti potekajo tudi uvajalno tutorstvo, ki se načeloma izvaja zgolj ob začetku študijskega leta in služi seznanitvi študentov z osnovnimi informacijami o študiju, ter tutorstvi za študente športnike in tuje študente.

Na Pravni fakulteti vsa tutorstva potekajo skupinsko, zaradi česar vsak študent ne dobi svojega tutorja, kot je to navada na nekaterih drugih fakultetah. Seveda pa vam bodo tutorji z veseljem pomagali tudi z individualnimi nasveti.

5.) Ali se kateri izbirni predmeti dopolnjujejo in nadaljujejo skozi leta (npr. tuja pravna terminologija 1 in tuja pravna terminologija 2) in jih lahko izbereš več let zapored?

Vsi izbirni predmeti, ki se izvajajo na Pravni fakulteti v Ljubljani, so zastavljeni kot zaključena celota, zaradi česar na Pravni fakulteti v Ljubljani ni t. i. nadaljevalnih izbirnih predmetov, ki bi jih bilo mogoče izbrati več let zapored. Vsak izbirni predmet lahko tako študenti izberejo v času študija zgolj enkrat.

Kljub temu je pri določenih izbirnih predmetih mogoče opaziti podobnosti pri obravnavanih tematikah tako z drugimi izbirnimi predmeti, kot tudi z obveznimi predmeti, vendar gre pri tem zgolj za podobnosti in nikakor ne za nadaljevanje oziroma nadgradnjo določenega izbirnega predmeta. Posledično lahko študenti tekom študija vselej izberete vse predmete, ki so vam na voljo, neodvisno od tega, katere izbirne predmete ste že izbrali v preteklosti (ne morete pa istega predmeta vpisati večkrat).

Tudi izbirni predmet tuja pravna terminologija ni izjema, saj vsak jezik predstavlja ločen izbirni predmet, ki ga lahko študent izbere zgolj enkrat. Lahko pa študent v času študija izbere več jezikovnih izbirnih predmetov. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da morajo študenti v tretjem letniku obvezno izbrati enega izmed jezikovnih izbirnih predmetov, zaradi česar v drugem letniku ni priporočljivo izbrati jezikovnih izbirnih predmetov, če ne govorite več tujih jezikov.

6.) Katere izbirne predmete priporočate?

Izbor izbirnih predmetov na Pravni fakulteti je zelo pester, zaradi česar je odločitev za posamezne izbirne predmete odvisna predvsem od pravnega področja, ki vas zanima.

Poleg tega se izbirni predmeti razlikujejo tudi po načinu dela, obveznosti sodelovanja tekom študijskega leta in obliki ocenjevanja, zaradi česar lahko tudi omenjene stvari pomembno prispevajo k odločitvi za posamezen izbirni predmet.

Za informacije povezane s posameznimi izbirnimi predmeti predlagamo, da se obrnete na nosilce posameznega izbirnega predmeta, ter študente, ki so omenjene izbirne predmete obiskovali v preteklih letih.

7.) Ali je izbirni predmet italijanščina dobra odločitev?

Tuja pravna terminologija italijanščina je izbirni predmet, ki ga priporočamo predvsem tistim študentom, ki imajo dobro predznanje italijanskega jezika iz srednje šole. Ob predpogoju dobrega znanja italijanskega jezika gre namreč za enega izmed lažjih izbirnih predmetov, v okviru katerega boste dodobra spoznali italijansko pravno terminologijo. Študenti morajo v okviru predmeta pripraviti krajšo seminarsko nalogo, ki predstavlja tudi 10% končne ocene.

8.) Ali imate v času študija dovolj časa za svoje hobije?

Tako kot vsak resen študij, tudi študij prava od študentov zahteva veliko energije in sprotnega dela, kar pa ne pomeni, da ob rednem opravljanju študijskih obveznosti skozi leto ne ostane dovolj časa za različne hobije in druge prostočasne aktivnosti.

Tako je ob ustrezni organizaciji časa tudi v času študija mogoče najti čas za hobije in druge prostočasne aktivnosti, pri čemer pa je količina prostega časa odvisna predvsem od časovne točke nahajanja v semestru. Ob začetku semestra imajo študenti praviloma več časa za hobije in druge prostočasne aktivnosti, medtem ko je ob koncu semestra oziroma v času izpitnega obdobja za študij treba žrtvovati tudi del časa, ki je bil predhodno rezerviran za hobije in druge prostočasne aktivnosti.

Ob pravilnem usklajevanju študijskih obveznosti in prostega časa ter sprotnemu delu tako ni razloga, da bi za hobije in druge prostočasne aktivnosti zmanjkalo časa. Seveda pa je količina časa, ki ga boste namenili hobijem in prostočasnim aktivnostim, odvisna predvsem od vaše odločitve.

9.) Koliko časa pred izpitnim obdobjem je najbolje odklopiti zunanji svet in se posvetiti zgolj študiju?

Odgovor na to vprašanje je odvisen predvsem od tega, koliko časa ste tekom semestra posvetili sprotnemu študiju, saj je lahko čas študija ob koncu leta, v primeru, da ste skozi semester pridno študirali, tudi za več kot polovico krajši.

V času zimskega semestra je tako navadno priporočljivo, da se resnemu študiju posvetite vsaj 14 dni pred začetkom zimskega izpitnega obdobja, ki se praviloma prične v drugem tednu januarja, kar pomeni, da morate s študijem začeti že med novoletnimi prazniki. Če vseeno želite del praznikov nameniti tudi hobijem in prostočasnim aktivnostim, predlagamo, da s študijem začnete že kak teden prej in si tako med novoletnimi prazniki privoščite tudi kakšen dan odmora.

V času poletnega semestra je po drugi strani priporočljivo, da se resnemu študiju posvetite vsaj mesec in pol do en mesec pred začetkom izpitnega roka, ki se praviloma začne v tretjem tednu maja, saj je snov za celoletne izpite obsežnejša.

Ob tem vam še svetujemo, da v času intenzivnega študija še naprej redno obiskujete predavanja in vaje, saj je tudi ta snov pomembna za izpit, prav tako pa lahko profesorja vprašate za razlago delov snovi, ki jih ne razumete.

Seveda pa tudi v času intenzivnega študija ne smete popolnoma pozabiti na prosti čas, saj je za kvaliteten študij nujno, da si vsake toliko časa vzamete tudi nekaj časa zase in za počitek.

10.) Primeri dobrih praks pri pisanju zapiskov?

Snov si lahko zapisujete tako na računalnik kot tudi na roke, pri čemer je odločitev za eno ali drugo opcijo odvisna predvsem od vaše preference. Zato vam priporočamo, da na začetku preizkusite obe opciji in sami zase ugotovite, katera vam bolj ustreza.

Če se odločite za zapisovanje zapiskov na računalnik vam priporočimo predvsem, da si pred predavanji iz ŠIS-a prenesete prosojnice in jih pretvorite v besedilo, saj se boste tako med predavanji izognili nepotrebnemu prepisovanju besedila s prosojnic in prihranili veliko časa.

Če se po drugi strani odločite za zapisovanje zapiskov na roko vam priporočamo, da si relevantno literaturo iz ŠIS-a pred predavanji natisnete in si zapisujete oziroma dopisujete zgolj stvari, ki jih na novo povedo profesorji, oziroma da si v literaturi označite najbolj relevantne dele.

Ne glede na način zapisovanja snovi pa vam predlagamo, da si po predavanjih vzamete nekaj časa, da zapiske sproti dopolnite in uredite.

11.) Nasveti za študentsko delo v odvetniški pisarni?

Študentsko delo v odvetniški pisarni predlagamo vsem študentom, ki vas v prihodnosti zanima delo v odvetništvu, saj boste na ta način že pred zaključkom študija spoznali, kako izgleda delo v odvetniški pisarni in pridobili neprecenljive izkušnje iz prakse. Pri tem vam še svetujemo, da preizkusite delo v več odvetniških pisarnah, saj se odvetniške pisarne med seboj razlikujejo tako po velikosti in strankah, ki jih zastopajo, kot tudi po načinu dela in odnosih znotraj pisarne.

Študentsko delo v odvetniških pisarnah se med odvetniškimi pisarnami močno razlikuje, zaradi česar ne držijo (vedno) miti, da študenti v odvetniški pisarni zgolj iščejo sodno prakso, pripravljajo izpiske iz zemljiške knjige, prevajajo in opravljajo ostale »administrativne« naloge. Naloge, ki jih boste opravljali v odvetniški pisarni, bodo tako odvisne predvsem od odvetniške pisarne in vašega znanja.

Ob tem velja še poudariti, da je mogoče do študentske prakse v odvetniški pisarni priti na več načinov, pri čemer predvsem za večje odvetniške pisarne velja, da boste prakso v eni izmed njih najlažje dobili z udeležbo na moot court tekmovanjih, kot sta Pitamičevo tekmovanje in Prav(n)a rešitev.

12.) Kako uporaben je LinkedIn?

LinkedIn je družbeno omrežje, na katerem si posamezniki in podjetja ustvarijo profil, ki je nekakšen spletni življenjepis, preko katerega se predstavljajo in povezujejo z drugimi uporabniki omrežja. LinkedIn je tako uporaben predvsem za tiste, ki se želite predstaviti delodajalcem, saj podjetja in odvetniške pisarne na LinkedIn-u pogosto objavljajo zaposlitvene oglase ter iščejo potencialne nove sodelavce.

13.) Kako pomembno je povprečje za pridobitev sodniške pripravništva?

Povprečna ocena je zelo pomembna za pridobitev plačanega sodniškega pripravništva, saj je plačano sodniško pripravništvo s slabo povprečno oceno praktično nemogoče dobiti oziroma je treba nanj čakati več let.

Za razliko od plačanega sodniške pripravništva pa je tudi s slabimi ocenami mogoče v razumnem času dobiti volontersko (neplačano) sodniško pripravništvo.

14.) Kje je mogoče kupiti učbenike po ugodni ceni?

Učbenike in ostalo študijsko literaturo lahko po ugodni ceni kupite v Knjigarni Pravna, ki se nahaja v prostorih Pravne fakultete. V Knjigarni Pravna ob začetku vsakega študijskega leta za vse študente Pravne fakultete pripravijo prav posebno akcijsko ponudbo učbenikov.

Vsem, ki vas ne motijo rahlo popisani in podčrtani učbeniki, svetujemo, da za učbenike pogledate na »Sejmu rabljenega gradiva«, ki ga vsako leto v drugem tednu oktobra organizira skupina PANDA, saj so cene rabljenih učbenikov lahko tudi za več kot polovico nižje. Več informacij o letošnjem »Sejmu rabljenega gradiva« je dostopnih na profilih skupine PANDA na družbenih omrežjih in na spletni oglasni deski.

Ob tem vas še opozarjamo, da se lahko na »Sejmu rabljenega gradiva« prodajajo tudi starejše verzije učbenikov, ki morda v novem študijskem letu ne bodo več uporabne, zaradi česar se pred tem dobro prepričajte, katero izdajo učbenika potrebujete.

+ Prvi letnik

1.) Napotki za študij rimskega prava?

Pri študiju rimskega prava je zagotovo najpomembnejše, da redno obiskujete predavanja in vaje, saj je profesorjevo razlago in poudarke zelo težko nadomestiti s študijem iz učbenika. Redno obiskovanje predavanj in vaj je pomembno tudi zaradi tega, ker vas sili v sprotno utrjevanje snovi, saj količina in kompleksnost snovi zahtevata, da snov ponavljate sproti in se je ne učite zadnji trenutek. Prav tako pa profesor na predavanjih pogosto posebej izpostavi določena bistvena vprašanja, ki se velikokrat pojavijo na izpitu, kar olajša kasnejši študij.

Pri samem študiju je bistveno, da snov sproti utrjujete, prav tako pa vam priporočamo, da se pri študiju poleg učbenika zanašate predvsem na lastne zapiske, ki po koristnosti nedvomno prekašajo že ustvarjene skripte.

Poleg predavanj in vaj je zelo koristen tudi obisk tutorstev, na katerih vam bodo starejši študenti, ki so izpit že uspešno opravili, snov predstavili še na drugačen in morda vam bližji način ter odgovarjali na vsa vprašanja, ki se vam bodo porodila tekom predavanj in vaj oziroma tekom študija.

V zvezi s študijem vam predlagamo, da študiju za kolokvij posvetite približno 3 tedne, študiju za izpit pa približno en mesec oziroma mesec in pol. Čas, ki ga boste morali posvetiti študiju za kolokvij oziroma izpit, je seveda odvisen predvsem od vašega sprotnega dela.

Za konec želimo dodati še povsem splošen napotek, da je strah v zvezi z izpitom pri predmetu Rimsko pravo v celoti nepotreben. Večina govoric, ki krožijo okoli v zvezi z izpitom pri rimskem pravu, je namreč plod študentov, ki razloge za svoj neuspeh iščejo v izpitu oziroma pri profesorjih, namesto v pomanjkanju časa posvečenega študiju rimskega prava.

2.) Kako načrtovati izpitne roke v prvem letniku?

Načrtovanje izpitnih rokov je odvisno predvsem od števila opravljenih izpitov v januarskem izpitnem roku, sprotnega dela pri posameznem predmetu med semestrom in načina študija.

Za uspešno napredovanje v višji letnik je zagotovo najpomembnejše, da že januarja uspešno opravite izpita pri predmetu Sociologija prava in Pravna zgodovina, saj se boste lahko tako v poletnem semestru popolnoma posvetili celoletnim predmetom.

V zvezi z izpitnimi roki v poletnem semestru je najpomembnejše, da že maja oziroma najkasneje junija uspešno opravite izpita pri predmetu Rimsko pravo in Ekonomija, ki veljata za najbolj zahtevna izpita v prvem letniku.

Pri tem vam svetujemo, da si izpitne roke v poletnem semestru razporedite na sledeče načina:

• primer 1: v majskem izpitnem roku opravite izpite pri predmetih Rimsko pravo, Ekonomija in Uvod v civilno pravo ter v junijskem roku izpite pri predmetih Ustavno pravo, Evropsko ustavno pravo in Uvod v pravoznanstvo;

• primer 2: v majskem izpitnem roku opravite izpit pri predmetih Rimsko pravo/Ekonomija, Ustavno pravo/Uvod v pravoznanstvo in Evropsko ustavno pravo/Uvod v civilno pravo ter v junijskem roku preostale izpite.

Pri tem si lahko enega izmed manj zahtevnih predmetov v majskem ali junijskem roku pustite tudi za septembrski rok.

Prav tako vam svetujemo, da v istem izpitnem roku opravljate izpite pri predmetih, ki se vsebinsko povezujejo, in sicer se povezujeta predmeta Rimsko pravo in Uvod v civilno pravo ter Ustavno pravo in Evropsko ustavno pravo.

Na koncu vam predlagamo tudi, da si Uvod v pravoznanstvo pustite za konec, saj gre za splošen predmet, ki zahteva poznavanje različnih pravnih disciplin, zaradi česar vam bo poznavanje snovi pri drugih predmetih nedvomno olajšalo študij.

3.) Kako se najbolj učinkovito naučiti latinskih besed?

Svetujemo vam, da z učenjem latinskih besed oziroma rekov začnete postopno in predvsem dovolj zgodaj, saj boste na ta način latinske reke veliko lažje usvojili, kot če se jih začnete intenzivno učiti nekaj dni pred izpitom. Študentom se na izpitu namreč pogosto dogaja, da na hitro naučene latinske reke med seboj pomešajo, kar jih stane lepe ocene na izpitu.

Pri učenju latinskih rekov vam svetujemo še, da si jih poizkušate zapomniti s pomočjo različnih asociacij na besede v drugih (predvsem romanskih) jezikih. Študenti pa se latinskih rekov pogosto učijo tudi s pomočjo medsebojnega izpraševanja, kar je nedvomno eden izmed zabavnejših načinov učenja, ki je hkrati zelo učinkovit.

4.) Ali je priporočljivo obiskovati vsa predavanja in vaje v prvem letniku?

V prvem letniku je zelo priporočljivo obiskovati vsa predavanja in vaje, saj je profesorjevo razlago in poudarke zelo težko nadomestiti s študijem iz učbenika. Pri določenih predmetih pa vse snovi, ki jo profesorji predavajo na predavanjih in ki jo morate znati na izpitu, v učbeniku sploh ni, zaradi česar je obiskovanje predavanj praktično edini način, da se s to snovjo seznanite.

Redno obiskovanje predavanj je pomembno tudi zaradi tega, ker vam omogoča pisanje lastnih zapiskov in vas sili v sprotno utrjevanje snovi, kar vam bo nedvomno pomagalo pri kasnejšem študiju za izpit. Prav tako pa boste lahko profesorje med predavanji vprašali za razlago delov snovi, ki jih ne razumete, in tako prihranili veliko časa pri študiju.

Nenazadnje pa profesorji študentom, ki se udeležujejo predavanji pogosto podajo tudi različne nasvete in namige v zvezi s študijem, ki zelo olajšajo študij predmeta.

5.) Ali se je boljše učiti iz učbenika ali iz skripte oziroma zapiskov?

Odločitev za posamezen način študija je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od zahtevnosti predmeta, dostopne študijske literature ter od časovnega vložka v študij.

Učenje iz učbenika vzame največ časa, saj je snov podrobno obrazložena in podkrepljena s primeri, ki olajšujejo razumevanje, zaradi česar boste z učenjem snovi iz učbenika snov res dobro poznali. Skripte za razliko od učbenika snov podajajo v strnjeni obliki, kar omogoča hitrejši študij, vendar pa določeni deli snovi v skriptah manjkajo, oziroma je snov slabše obrazložena. V obeh primerih je zelo priporočljivo tudi učenje iz zapiskov, saj je v zapiskih tudi snov, ki jo je profesor predaval na predavanjih, in ki je v učbeniku oziroma skripti morda ni.

Ker ima vsak način učenja svoje pluse in minuse, vam predlagamo, da se učite iz učbenika in zapiskov, medtem ko skripte uporabite predvsem za utrjevanje snovi, ko snov že preštudirate.

S tem se izognete tudi morebitnim napakam v skriptah in zapiskih, ki vas lahko sicer na izpitu stanejo lepe ocene.

6.) Kako je z učenjem iz starejših verzij učbenikov?

Predvsem v prvem letniku z učenjem iz starejših učbenikov načeloma ni nič narobe, saj se snov pri predmetih, kot so Rimsko pravo, Uvod v pravoznanstvo in Pravna zgodovina ne spreminja tako pogosto. Kljub temu vam svetujemo, da pred uporabo starejše verzije učbenika preverite, ali je v novi izdaji učbenika kakšno poglavje spremenjeno oziroma dodano.

Po drugi strani vam načeloma odsvetujemo uporabo starejših učbenikov pri pozitivno pravnih predmetih, saj se snov na teh področjih pogosteje spreminja, zaradi česar je treba biti pri uporabi starejših verzij učbenikov veliko previdnejši.

O tem, kako je z uporabo starejše verzije učbenikov, pa vam bodo načeloma več povedali že nosilci predmeta, ki vas bodo tudi opozorili na novosti v novi izdaji učbenika.

7.) Kako si na izpitu zapomniti velike količine podatkov, ki se jih jemlje več mesecev pred izpitom?

Velike količine podatkov si boste najlažje zapomnili s sprotnim delom, saj je za uspešno pomnjenje velike količine snovi najpomembnejše, da snov predhodno dobro razumete in si tako vsak podatek osmislite. To vam bo namreč omogočilo, da boste do posamičnih pravnih rešitev prišli s pomočjo logičnega sklepanja, četudi se jih tisti trenutek ne boste neposredno spomnili.

Zaradi tega vam tudi (predvsem pri zahtevnejših predmetih) odsvetujemo kampanjsko učenje, saj boste za pomnjenje tako velike količine podatkov na koncu porabili več časa, kot bi ga porabili za sprotno učenje, prav tako pa usvojeno znanje ne bo tako poglobljeno, kot bi lahko bilo sicer.

+ Drugi letnik

1.) Na kaj je treba bit pozoren v drugem letniku?

V drugem letniku je treba biti pozoren predvsem na Kazensko (materialno) pravo in Kazensko procesno pravo, ki sta najbolj obsežna predmeta v drugem letniku in po obsegu snovi primerljiva Rimskemu pravu.

Pri vsakem predmetu je treba izdelati tudi obvezno seminarsko nalogo, ki jo napišete na podlagi spremljanja sodnega postopka v resničnem kazenskem primeru. Seminarsko nalogo lahko napišete sami ali v paru. Priporočamo, da se za obisk sodišča odločite že v zimskem semestru, saj je postopek sojenja dolgotrajen, za posamezen primer pa je načeloma razpisanih več obravnav, med katerimi preteče več mesecev. Ob tem še svetujemo, da se odločite za kazenski primer, ki poteka pred okrajnim sodiščem, saj so ti primeri manj kompleksni in trajajo krajši čas.

Na koncu želimo opozoriti tudi na polletni predmet Pravo socialne varnosti, ki se po obsegu snovi skoraj lahko primerja z nekaterimi celoletnimi predmeti, zaradi česar si morate za študij omenjenega predmeta vzeti več časa.

2.) Kako si razporediti izpite v drugem letniku?

Načrtovanje izpitnih rokov je odvisno predvsem od števila opravljenih izpitov v januarskem izpitnem roku, sprotnega dela pri posameznem predmetu med semestrom in načina študija.

Za uspešno napredovanje v višji letnik je zagotovo najpomembnejše, da že januarja uspešno opravite semestrske izpite, saj se boste lahko tako v poletnem semestru popolnoma posvetili celoletnim predmetom.

V zvezi z izpitnimi roki v poletnem semestru je najpomembnejše, da že maja oziroma najkasneje junija uspešno opravite izpita pri predmetu Kazensko in Kazensko procesno pravo, ki veljata za najbolj zahtevna izpita v drugem letniku.

Pri tem vam svetujemo, da si izpitne roke v poletnem semestru razporedite na sledeče načina:

• primer 1: v majskem izpitnem roku opravite izpite pri predmetih Kazensko pravo, Kazensko procesno pravo in Izbirni predmet ter v junijskem roku izpite pri predmetih Delovno pravo, Pravo socialne varnosti in Finance;

• primer 2: v majskem izpitnem roku opravite izpit pri predmetih Kazensko pravo/Kazensko procesno pravo, Delovno pravo/Pravo socialne varnosti in Finance/Izbirni predmet ter v junijskem roku preostale izpite.

Pri tem si lahko enega izmed srednje zahtevnih predmetov v majskem ali junijskem roku oziroma oba manj zahtevna predmeta pustite tudi za septembrski rok.

V primeru, da se odločite za opravljanje Kazenskega prava in Kazenskega procesnega prava že v majskem izpitnem roku, vas opozarjamo, da gre za velik študijski zalogaj, zaradi česar vam svetujemo, da z intenzivnim študijem pričnete že aprila.

Na koncu vas opozarjamo še na to, da se polletni predmet Pravo socialne varnosti po obsegu snovi skoraj lahko primerja z nekaterimi celoletnimi predmeti, zaradi česar si morate za študij omenjenega predmeta vzeti več časa.

3.) Katere knjige oziroma skripte se splača kupiti v drugem letniku?

Za razliko od prvega letnika je v drugem letniku manj snovi zajete v učbenikih, zaradi česar si je treba pri učenju pomagati tudi z zakoni in predvsem zapiski s predavanj in vaj. Obvezno literaturo za posamezne predmete in način študija vam bodo nosilci predmeta podrobno predstavili na začetku študijskega leta.

Ker deli snovi z obvezno literaturo niso zajeti, si lahko pri učenju pomagate tudi s skriptami, pri čemer vam svetujemo predvsem uporabo skript pri predmetih Kazensko procesno pravo, Pravo socialne varnosti in Delovno pravo.

V zvezi z nakupom zakonov pa vas opozarjamo na dejstvo, da lahko zakonsko besedilo brezplačno (in popolnoma zakonito) natisnete s spletne strani PisRS oziroma IUS-INFO.

4.) Ali je priporočljivo obiskovati vsa predavanja in vaje v drugem letniku?

V drugem letniku je zelo priporočljivo obiskovati vsa predavanja in vaje, saj je profesorjevo razlago in poudarke zelo težko nadomestiti s študijem iz učbenika, pri določenih predmetih pa vse snovi, ki jo profesorji predavajo na predavanjih in ki jo morate znati na izpitu, v učbeniku sploh ni, zaradi česar je obiskovanje predavanj in vaj praktično edini način, da se s to snovjo seznanite.

Redno obiskovanje predavanj in vaj pa je pomembno tudi zaradi tega, ker vam omogoča pisanje lastnih zapiskov in vas sili v sprotno utrjevanje snovi, kar vam bo nedvomno pomagalo pri kasnejšem študiju za izpit.

Ob tem vas opozarjamo še na dejstvo, da je udeležba na predavanjih in vajah pri nekaterih predmetih obvezna, pri drugih pa vam prinese nekaj ECTS točk, ki so pomembne pri napredovanju v višji letnik.

Še posebno je pomembna udeležba na vajah pri Kazenskem pravu in Kazenskem procesnem pravu, saj je obiskovanje vaj bistveno za razumevanje snovi ter uspešno pripravo na izpit. Pri tem je koristno, da pri predmetu Kazensko pravo obiskujete vaje več profesorjev, saj se njihovi pogledi in poudarki pri reševanju primerov razlikujejo, kar se pogosto pokaže pri ocenjevanju izpita.

Na koncu vas opozarjamo še na vaje pri predmetu Pravo socialne varnosti, ki jih je priporočljivo obiskovati predvsem iz razloga, da se zakonodaja in literatura pri predmetu zelo hitro spreminjata, zaradi česar so lahko nekatere starejše skripte in literatura v delih že zastrele.

+ Tretji letnik

1.) Ali so predavanja in vaje v tretjem letniku uporabna?

V tretjem letniku je zelo priporočljivo obiskovati vsa predavanja in vaje, saj je profesorjevo razlago zelo težko nadomestiti s študijem iz literature, ki ne pokriva vse snovi, ki jo morate znati na izpitu. Obisk predavanj in vaj je tako praktično edini način, da se s to snovjo seznanite.

V zimskem semstru je še posebno koristna udeležba na predavanjih in seminarjih pri predmetu Korporacijsko pravo, saj profesor na predavanjih in seminarjih obravnava tiste korporacijskopravne institute oziroma primere iz prakse, ki se načeloma (v praktično nespremenjeni obliki) kasneje pojavijo tudi na izpitu.

Pri celoletnih predmetih je udeležba na predavanjih in vajah pomembna predvsem zaradi tega, ker je literatura za omenjene predmete pomanjkljiva, skripte pa so lahko zastarele oziroma ne vsebujejo posameznih poudarkov, ki jih na predavanjih izpostavijo profesorji. Udeležba na vajah in seminarjih, ki sicer ni obvezna, je priporočljiva tudi zaradi tega, ker se na vajah in seminarjih obravnavajo praktični primeri, ki so ključni za razumevanje snovi in ki se pogosto pojavljajo tudi na izpitu.

2.) Katera literatura oziroma skripte so uporabne v tretjem letniku?

Za razliko od prvega in drugega letnika je v tretjem letniku veliko manj snovi zajete v učbenikih, ki bi pokrili celotno snov posameznega predmeta, zaradi česar vam bodo profesorji pri vsakem predmetu ob začetku študijskega leta podrobneje predstavili način študija ter literaturo, ki pride v poštev za študij.

Kot vam bodo povedali tudi profesorji predlagana literatura ne pokriva vse snovi pri posameznem predmetu, zaradi česar jo je treba nujno kombinirati z zapiski s predavanj in vaj ter relevantnimi zakonskimi predpisi. Ob tem pa si lahko pri študiju pomagate tudi s skriptami, saj so predvsem skripte pri korporacijskem, civilnem in gospodarskem pravu zelo kvalitetne.

V zvezi z literaturo je vredno omeniti še, da je med literaturo pri predmetu Civilno procesno pravo predlagan tudi učbenik dr. Lojzeta Udeta, ki pa ne vsebuje najnovejših novel ZPP, zaradi česar je treba biti pri študiju iz omenjenega učbenika na to pozoren.

3.) Prosim razložite sestavo in ocenjevanje izpita pri predmetu civilno pravo?

Izpit pri predmetu civilno pravo je sestavljen iz treh ločenih »izpitov« za obligacijsko pravo, stvarno pravo in dedno pravo, pri čemer se na koncu rezultati vseh treh »izpitov« seštejejo in študent na podlagi seštevka točk dobi končno oceno.

Ker se »izpiti« sestavljajo in ocenjujejo povsem ločeno, dobijo študenti v okviru pisnega dela izpita 3 pole z izpitnimi vprašanji, ki jih lahko rešujejo v poljubnem vrsten redu. Pisni del izpita traja 3 ure.

Po končanem pisnem izpitu profesorji pri vsakem »predmetu« ločeno ocenijo izpitne pole, na koncu pa se točke vseh 3 »izpitov« seštejejo v končno oceno, pri čemer kolokvij predstavlja 10% izpitne ocene. Za uspešno opravljen izpit morajo študenti pozitivno opraviti vsakega izmed »izpitov«.

Pisnemu izpitu sledi opcijski ustni del izpita (zviševanje ocene), ki se opravlja na dan razglasitve rezultatov pisnega dela, in na katerega se lahko prijavijo zgolj tisti študenti, ki so uspešno opravili pisni izpit. Izjemoma se lahko ustnega dela udeležijo tudi tisti študenti, ki niso pozitivno naredili enega izmed »izpitov«. V okviru ustnega dela študenti odgovarjajo na vprašanja profesorjev pri vseh treh »predmetih«, neodvisno od tega, koliko predmetov morajo zviševati za višjo oceno. Končno oceno predstavlja seštevek vseh treh ocen na ustnem delu.

Zaradi epidemije COVID-19 je letošnji izpit potekal zgolj ustno, in sicer preko aplikacije ZOOM. Izpit je potekal na enak način, kot bi sicer potekal ustni del izpita, s to razliko, da je bil ustni izpit v letošnjem letu obsežnejši od siceršnjega ustnega dela izpita, saj je nadomeščal pisni del. Za uspešno opravljen izpit je bilo treba uspešno opraviti »izpit« pri vsakem profesorju. Končno oceno je predstavljal seštevek vseh treh ocen. Zaradi velikega števila prijav na izpit, je izpit pri predmetu trajal več dni, vendar pa so bili študenti razdeljeni po skupinah na način, da so na vprašanja profesorjev pri vseh 3 »predmetih« odgovarjali isti dan.

4.) Kako si razporediti izpite v tretjem letniku?

Načrtovanje izpitnih rokov je odvisno predvsem od števila opravljenih izpitov v januarskem izpitnem roku, sprotnega dela pri posameznem predmetu med semestrom in načina študija.

Za uspešno napredovanje v višji letnik je zagotovo najpomembnejše, da že januarja uspešno opravite semestrske izpite, saj se boste lahko tako v poletnem semestru popolnoma posvetili celoletnim predmetom.

V zvezi z izpitnimi roki v poletnem semestru je najpomembnejše, da že maja oziroma najkasneje junija uspešno opravite izpite pri predmetih Civilno pravo, Gospodarsko pravo in Civilno procesno pravo, ki veljajo za najtežje izpite v tretjem letniku.

Pri tem vam svetujemo, da si izpitne roke v poletnem semestru razporedite na sledeča načina:

• primer 1: v majskem izpitnem roku opravite izpite pri predmetih Civilno pravo, Civilno pravo/Gospodarsko pravo in Izbirni predmet I ter v junijskem roku izpite pri predmetih Gospodarsko pravo/Civilno procesno pravo, Tuja pravna terminologija in Izbirni predmet II;

• primer 2: v majskem izpitnem roku opravite izpit pri predmetih Civilno pravo, Tuja pravna terminologija in Izbirni predmet I ter v junijskem roku izpite pri predmetih Gospodarsko pravo, Civilno procesno pravo in Izbirni predmet II.

Pri tem si lahko Tujo pravno terminologijo oziroma oba izbirna predmeta pustite tudi za septembrski rok.

+ Četri letnik

1.) Ali so vaje v četrtem letniku obvezne?

V četrtem letniku je obvezna udeležba zgolj na vajah pri predmetu Mednarodno javno pravo, medtem ko je udeležba na vajah pri predmetih Javna uprava, Upravno pravo in Upravno procesno pravo prostovoljna, saj lahko k izpitu pristopite tudi, če se vaj niste udeleževali. Kljub temu vam priporočamo, da se vseh vaj v četrtem letniku redno udeležujete, saj se snov predelana na vajah vselej pojavlja na izpitu. Poleg tega pa redna udeležba na vajah pri predmetu Javna uprava in Upravno pravo prinaša dodatne točke na izpitu oziroma vam pomaga če ste med oceno.

Ker se obveznosti študentov v zvezi z udeležbo na vajah skozi leta spreminjajo, vam priporočamo, da se za točne informacije v zvezi z izvedbo vaj v letošnjem letu obrnete na izvajalce vaj pri posameznem predmetu.

2.) Katere knjige oziroma skripte so uporabne v četrtem letniku?

V četrtem letniku obstaja učbenik zgolj pri predmetih Upravno procesno pravo in Mednarodno javno pravo. Pri obeh predmetih priporočamo, da omenjena učbenika preberete, saj je snov v obeh učbenikih zelo dobro razdelana. Poleg tega vam svetujemo, da se pri študiju poslužujete tudi preostale literature, ki vam jo bodo profesorji predlagali na predavanjih in vajah.

Ker učbeniki in literatura ne pokrivajo vse snovi pri posameznem predmetu, vam svetujemo, da jo kombinirate z zapiski s predavanj in vaj ter relevantnimi zakonskimi predpisi in sodbami. Ob tem si lahko pri študiju pomagate tudi s skriptami, pri čemer pa vas opozarjamo, da so številne skripte vsebinsko pomanjkljive in zastarele.

3.) Kako si razporediti izpite v četrtem letniku?

Načrtovanje izpitnih rokov je odvisno predvsem od števila opravljenih izpitov v januarskem izpitnem roku, sprotnega dela pri posameznem predmetu med semestrom in načina študija.

Za uspešno napredovanje v višji letnik je zagotovo najpomembnejše, da že januarja uspešno opravite semestrske izpite, saj se boste lahko tako v poletnem semestru popolnoma posvetili celoletnim predmetom.

V zvezi z izpitnimi roki v poletnem semestru je najpomembnejše, da že maja oziroma najkasneje junija uspešno opravite izpite pri predmetih Upravno pravo, Upravno procesno pravo in Mednarodno javno pravo, ki veljajo za najtežje izpite v četrtem letniku.

Pri tem vam svetujemo, da si izpitne roke v poletnem semestru razporedite na sledeča načina:

• primer 1: v majskem izpitnem roku opravite izpite pri predmetih Upravno pravo/Mednarodno javno pravo, Upravno procesno pravo in Izbirni predmet I ter v junijskem roku izpite pri predmetih Mednarodno javno pravo/Upravno pravo, Davčno pravo, Izbirni predmet II, Izbirni predmet III;

• primer 2: v majskem izpitnem roku opravite izpit pri predmetih Mednarodno javno/Upravno pravo, Upravno procesno pravo in Davčno pravo ter v junijskem roku izpite pri predmetih Upravno pravo/Mednarodno javno pravo, Izbirni predmet I, Izbirni predmet II ter Izbirni predmet III.

Pri tem si lahko Davčno pravo oziroma oba izbirna predmeta pustite tudi za septembrski rok.

Prav tako vam svetujemo, da pri posameznih izbirnih predmetih izkoristite možnost predroka v mesecu aprilu oziroma maju, saj boste tako zmanjšali število izpitov v majskem in junijskem izpitnem obdobju.

Na koncu vas opozarjamo še na to, da je za vpis v 1. letnik druge stopnje treba opraviti vse izpite na prvi stopnji (tj. izpitov 4. letnika ni mogoče prenesti v višji letnik).

4.) Ali se splača vzeti absolventa za izmenjavo med četrtim in petim letnikom, ali je bolje iti na izmenjavo v petem letniku?

Udeležbo na Erasmus izmenjavi priporočamo vsem študentom, ki vas vsaj malo zanima izkušnja s študijem in življenjem v tujini. Odločitev za to, ali se boste izmenjave udeležili v četrtem ali petem letniku, je odvisna predvsem od osebnih preferenc. Seveda pa obstaja tudi možnost, da se za izmenjavo odločite v času absolventa in tako ne zamudite snovi na Pravni fakulteti.

Ker je na veliko tujih univerzah študij prava urejen po sistemu 3 + 2 si lahko tudi študenti četrtega letnika izberete nekatere predmete z magistrskega programa tuje fakultete. V zvezi s predmeti še dodajamo, da je pri izbiri predmetov na tuji fakulteti treba upoštevati še to, da si boste določene predmete opravljene na tuji fakulteti lahko priznali zgolj namesto izbirnih predmetov, medtem ko boste z drugimi predmeti lahko nadomestili celoletne predmete (o tem se splača predhodno pozanimati pri vodji Mednarodne pisarne na Pravni fakulteti).

5.) Kakšni so kriteriji za prijavo na Erasmus izmenjavo?

Na izmenjavo se lahko prijavi praktično vsak študent, ki je vpisan v četrti letnik študija, saj razpisni pogoji niso strogi – izjemo predstavlja dokazilo o poznavanju tujega jezika v primeru, da se prijavljate na fakulteto, kjer študij ne poteka v angleščini.

V primeru, da se za Erasmus izmenjavo na določeni fakulteti prijavi več študentov kot je prostih mest, se kot merila za izbor kandidatov uporabljajo: povprečna ocena študenta, motivacijsko pismo, znanje nacionalnega jezika države, v kateri bo potekala izmenjava itd.

Če se zanimate za prijavo na Erasmus izmenjavo, vam priporočamo, da se udeležite informativnega sestanka, ki ga vsako leto organizira Mednarodna pisarna, saj boste na sestanku pridobili najnovejše informacije v zvezi z Erasums izmenjavami, prav tako pa vam bodo z veseljem pomagali pri vaši odločitvi.

6.) Ali je težko nadoknaditi snov zamujeno zaradi opravljanja Erasmus izmenjave?

Zamujene snovi načeloma ni težko nadoknaditi. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč zapiski kolegov in gradivo v ŠIS-u. V primeru kakršnihkoli težav z razumevanjem snovi ali opravljanjem določenih rednih obveznosti na Pravni fakulteti pa se lahko vedno oglasite pri profesorju, ki vam bo pomagal z vašo težavo.

Ob tem pa vas opozarjamo, da se zaradi udeležbe na izmenjavi lahko zgodi, da boste imeli v zimskem semestru nekoliko manj časa za pripravo na januarski izpitni rok. Zato vam svetujemo, da obveznosti, ki so pogoj za pristop k izpitu, opravite že v času izmenjave in si tako tik pred izpitom prihranite več časa za študij.

+ Magistrski študij

1.) Kako se odločiti za enega izmed štirih modulov na drugi stopnji ter ali so med njimi bistvene razlike?

Študenti lahko izbirate med štirimi različnimi moduli, kar vam omogoča, da se že v času študija podrobneje seznanite s posameznim pravnim področjem, ki vas zanima. Odločitev je tako odvisna predvsem od tega, katero področje oziroma predmeti znotraj posameznega modula vas najbolj zanimajo ter s katerim področjem se želite ukvarjati v praksi.

Pri tem se posamezni moduli med seboj razlikujejo v treh obveznih predmetih, ki so specifični za vsak modul in ki jih študenti ne morete zamenjati s predmeti drugih modulov, lahko pa si namesto izbirnih predmetov izberete obvezne predmete drugega modula. Po mnenju nekaterih študentov pa naj bi se moduli razlikovali tudi po težavnosti oziroma obsegu študijske snovi.

Odločitev za določen modul pa nikakor dokončno ne prejudicira s katerim delom prava se boste ukvarjali po študiju, saj je smer študija in končni naziv vseh modulov enak.

2.) Kakšne so vaše izkušnje z izbirnim predmetom osebnostno pravo?

Predmet Osebnostno pravo je razdeljen na dva dela, in sicer vsaka nosilka (prof. dr. Barbara Novak in prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic) pokriva ena del predmeta. Predmet je zelo zanimiv, saj pokriva raznolike tematike povezane s človeško osebnostjo in dostojanstvom, kot npr. pravica do zasebnosti, svoboda vesti, pravice istospolnih partnerjev, svoboda umetniškega ustvarjanja itd.

Predavanja pri predmetu niso obvezna, je pa udeležba na njih zelo priporočljiva, saj vprašanja na izpitu preverjajo predvsem snov, ki jo profesorici odpredavata na predavanjih. Drugi obveznosti (npr. vaj oziroma obveznih seminarski nalog) pri predmetu ni. Izpit je pisen, in sicer je sestavljen iz štirih esejskih vprašanj – vsaka profesorica sestavi po dve vprašanji.

Predmet Osebnostno pravo ni med zahtevnejšimi izbirnimi predmeti, ga je pa vsekakor treba vzeti resno. Za učenje pa vam priporočamo popolne in aktualne zapiske s predavanj, saj se poudarki pri posameznih temah iz leta v leto spreminjajo.

3.) Nasveti glede LL.M študija?

LL.M študij v tujini je možnost, za katero se v zadnjem času odloča vse več slovenskih študentov prava, saj študentom omogoča specializacijo na določenem pravnem področju, ki jih zanima (npr. mednarodno javno pravo, gospodarsko pravo, pravo EU, pravo intelektualne lastnine). Poleg omenjenih pa obstajajo tudi nekateri splošni LL.M programi brez posebne specializacije, v okviru katerih si lahko študenti izberejo različne predmete po lastni izbiri (to med drugim omogočata Univerza v Cambridgeu in Univerza v Oxfordu in nekatere ameriške univerze). Ob tem pa je LL.M študij dragocen tudi z vidika mednarodnega povezovanja, uvida v druge pravne sisteme (predvsem t. i. common law), številnih možnosti članstva v različnih akademskih in športnih društvih ter drugih obštudijskih aktivnostih in kasnejših možnosti zaposlitve v tujini.

Preden se odločite za LL.M študij vam svetujemo, da dobro premislite, katero pravno področje vas še posebej zanima, oziroma na katerem področju bi želel nadaljevati svojo karierno pot. Pri tem so vam lahko v pomoč različni spletni vodiči (npr. LL.M Guide) ter številne lestvice o »priznanosti« posameznih fakultet.

Po odločitvi za določen LL.M program je treba preveriti, kdaj začnejo teči prijavni roki ter kakšni so pogoji za prijavo in kakšno dokumentacijo potrebujete. Vse našteto se med posameznimi fakultetami močno razlikuje. Ker fakultete pogosto zahtevajo certifikat iz znanja angleškega jezika (TOEFL ali IELTS izpit), vam svetujemo, da se na omenjeni izpit prijavite dovolj zgodaj, da boste lahko certifikat priložili ob prijavi. Poleg tega večina fakultet zahteva tudi priporočilo s strani enega ali več profesorjev, kar pomeni, da boste morali profesorje na Pravni fakulteti prositi, da vam napišejo priporočilno pismo. Svetujemo vam, da za priporočilna pisma prosite profesorje, s katerimi ste v preteklosti že sodelovali, saj bodo tako priporočilna pisma boljše odražala vašo osebnost.

LL.M študij je tudi zelo velik finančni zalogaj, zaradi česar vam svetujemo, da začnete dovolj zgodaj razmišljati tudi o možnostih različnih štipendij (npr. AdFutura, Parus). Ob tem vas še opozarjamo, da lahko za AdFuturo zaprosite zgolj tisti, ki še niste bili vpisani na 2. stopnjo študija, tj. zgolj tisti, ki boste šli na LL.M po uspešno opravljenem 4. letniku. Zlasti v Veliki Britaniji pa lahko štipendijo pridobite tudi s strani fakultete (na katero se vpisujete) oziroma drugih zasebnih organizacij, pri čemer te štipendije načeloma niso vezane na premoženjsko stanje staršev ali drugih družinskih članov kandidata, temveč na preteklih akademskih dosežkih kandidata.

4.) Ali LL.M nadomešča magisterij ter kakšne so še druge možnosti za študij v tujini po četrtem oz. petem letniku?

LL.M študij ne nadomešča magisterija, saj po opravljenem LL.M študiju študent ne dobi naziva magister prava, vendar pa si lahko študenti LL.M diplomo načeloma priznajo kot stopnjo izobrazbe, ki je ekvivalentna stopnji izobrazbe, ki jo dosežejo študenti na magistrskem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kljub temu je treba biti pri tem pazljiv, saj priznanje LL.M diplome v Sloveniji nikakor ni zagotovljeno in je odvisno predvsem od položaja, ki ga LL.M program uživa v državi študija, ter od predmetov, ki jih je študent v sklopu programa opravil.

V primeru, da vam Ministrstvo za pravosodje in Pravna fakulteta v Ljubljani LL.M diplomo priznata kot ekvivalentno stopnjo izobrazbe, lahko v Sloveniji potem opravljate sodniško oziroma odvetniško pripravništvo ter kasneje pristopite na Pravniški državniški izpit (PDI).