Vpliv medijev na kazenski postopek v kontinentalnem in anglosaškem sistemu

Prispevek predstavlja skrajšano verzijo in uvod v znanstveni prispevek Ženevskega zbornika, ki sta ga avtorici pripravili v okviru projekta Prav(n)a odkritja.

Hana Duranovič, Lara Remškar[1]             

Izvleček: Raziskava preučuje vpliv medijskega poročanja na kazenski postopek v slovenskem in ameriškem pravnem sistemu, pri čemer analizira medijsko pokritost primerov Milko Novič in Casey Anthony ter njen vpliv na sodne postopke. Ugotovitve kažejo, da so postopki je v anglosaških sistemih zaradi porotnega sojenja bolj občutljivi na medijski pritisk. Ukrepi, kot so sprememba kraja sojenja in izolacija porote, prispevajo k zagotavljanju poštenega sojenja. Kljub temu tehnološki razvoj otežuje omejevanje vplivov medijev. Ravnovesje med svobodo medijev in pravicami obdolženca ostaja ključna pravna dilema.

Ključne besede: mediji, kontinentalni sistem, anglosaški sistem, kazenski postopek, Milko Novič, Casey Anthony.

S hitrim razvojem medijev in socialnih omrežij se vse bolj soočamo z vprašanjem njihovega vpliva na različna področja človekovega delovanja. Z vidika kazenskega procesnega prava je pomembno, kako medijsko poročanje vpliva na temeljne pravice obdolženca, saj pogosto pride do navzkrižja z ustavno pravico do svobode izražanja (39.člen Ustave Republike Slovenije[2] (v nadaljevanju URS)), ki medijem zagotavlja pravico do obveščanja, javnosti pa pravico do prejemanja informacij. Zato je nujno stalno tehtanje med zaščito obdolženca in pravico javnosti do obveščenosti. Izziv predstavlja tudi ohranjanje nepristranskosti sodečega sodnika, saj lahko poročanje in pritiski otežijo odločanje. Prek medijev se oblikuje javno mnenje o kazenskem sodstvu, ki je pogosto negativno. V ZDA pa je vpliv medijev na kazenski postopek še izrazitejši. Preko instituta porote so državljani neposredno vključeni v sojenje, nekatera sojenja pa so celo televizijsko predvajana. Mediji obdolžence pogosto prikažejo kot krive že pred razsodbo, kar sproža vprašanja o skladnosti s pravicami, ki jih zagotavljata prvi amandma (svoboda govora) in šesti amandma (pravica do poštenega sojenja) k ameriški ustavi. V nalogi, ki temelji na teoriji in analizi dveh odmevnih primerov, bova preverjali trditev, da imajo mediji v anglosaškem pravnem sistemu, zlasti v ZDA, večji vpliv na kazenski postopek kot v kontinentalnem pravnem sistemu, konkretno v Sloveniji.

Mediji zaradi zasledovanja senzacionalizma in zaslužka pogosto ustvarjajo podobo, ki ne odraža realnosti. Ob tem zavajajo svoje občinstvo in povzročajo psihološke pritiske na delo sodnika ter druge udeležence postopka. To pomeni poseg v pravico do poštenega sojenja in procesna jamstva, ki jih zagotavlja zakon, obdolženca pa postavlja v slabši položaj. Svojo upravičenost utemeljujejo s pravico do svobode izražanja in pravico javnosti do obveščenosti, a ravno to vodi v pojav t.i. medijskega sojenja, ki se odvija že pred formalnim postopkom na sodišču (Špendal, 2008). Mediji tako postajajo 'javna razsodišča', čeprav nimajo ustreznih pooblastil za tako delovanje (Suresh in George, 2021).

Vpliv medijev na javno mnenje

Množični mediji imajo ključno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja (Splichal, 2005). Prav je, da se javnost spremlja dogajanje, vendar je pri tem potrebna pazljivost, saj se v navidez objektivne zgodbe pogosto vpletajo stališča novinarjev. Subjektivne ocene novinarjev o domnevni neučinkovitosti in popustljivosti sodstva v javnosti ustvarjajo vtis, da sodišča ne odločajo pravično, krivim omogočajo svobodo, medtem ko kaznujejo nedolžne (Petković idr., 2006). To vpliva na razumevanje sodnih postopkov in krepi nezaupanje v kazensko sodstvo.

V nadaljevanju orisane dileme ponazoriva na dveh medijsko odmevnih primerih, enem slovenskem in drugem ameriškem. Primera ilustrirata razlike v razmerju med vplivom medijev na kazenska sojenja v obeh sistemih.  

Primer Milko Novič                                     

Gre za enega najodmevnejših sodnih primerov zadnjega desetletja, ki je vzbudil veliko pozornosti domače javnosti in hkrati dosegel mednarodni odmev. Usodnega dne 16. decembra 2014 je bil pred ljubljansko restavracijo umorjen direktor kemijskega inštituta, Janko Jamnik. Novica o napadu na direktorja je že isti večer, zgolj nekaj ur po dogodku, preplavila medije. Glavni osumljenec in žrtev medijske izpostavljenosti je manj kot teden dni po umoru postal nekdanji zaposleni na kemijskem inštitutu, dr. Milko Novič. Zanj se je tako začel več kot šest let dolg sodni in medijski proces.           

Kljub temu, da so nekateri organi na začetku postopka spoštovali domnevo nedolžnosti (»Zavedamo se teže tega dejanja in razumemo vznemirjenost v javnosti, ampak nikakor nočemo z izjavo prejudicirat končnih ugotovitev preiskave.«)[3], to ni bilo dosledno upoštevano s strani vseh. Tako je teden dni po umoru in manj kot petnajst ur po zgornji izjavi, takratni direktor nacionalnega preiskovalnega urada na novinarski konferenci podal izjavo, v kateri je še pred začetkom sodnega postopka javno obtožil Noviča in mu s tem kršil domnevo nedolžnosti. V svojem poročanju je trdil, da si je Novič kupil pištolo in velja za dobrega strelca ter da je Jamnika umoril na sprevržen in maščevalen način,[4] kar prejudicira samo sodbo. V ponovljeni sodbi okrožnega sodišča se je namreč izkazalo, da morilskega orožja niso nikoli našli, kaj šele, da bi ga Novič kupil ali pridobil na kakršen koli drug način. Direktor je sicer dejal, da imena osumljenca ne želi razkriti, vendar so mediji že pred izjavo poimensko omenjali zgolj enega osumljenca - Noviča. Prav tako so posneli kriminaliste, ko so iz njegovega stanovanja odnašali dokumentacijo[5]. Čeprav, so domnevo nedolžnosti primarno kršili preiskovalni organi, so se vmešali tudi mediji in širili neresnice že v zgodnjih fazah preiskave.                         Mediji so v svojih poročanjih večkrat omenjali Novičev dolgoletni spor s Kemijskim inštitutom, nekateri pa so prehitro zaključili, da ima zaradi tega motiv za umor (»Razlogi za brezobzirno maščevanje po dozdajšnjih ugotovitvah iz preiskave se lahko skrivajo v več let trajajočem sporu med osumljenim in inštitutom.«[6]).                                                                        Pred in med sojenjem, smo lahko kot zunanji opazovalci zasledili članke, katerih naslovi so odražali krivdo, njihova vsebina pa je zgolj opisovala potek sojenja. Oseba, ki bi prebrala le naslove, bi tako bila prepričana v Novičevo krivdo in s tem širila napačne informacije. Članki z naslovi, kot je »Izvedenec: Najverjetnejši strelec je Novič.«[7], se na prvi pogled zdijo neškodljivi, saj zgolj poročajo o dogajanju na sodišču in povzemajo izjave udeležencev. Vendar pa, čeprav se sklicujejo na mnenje izvedenca, ustvarjajo vtis, da je Novič storilec, čeprav sodišče še ni izdalo odločitve. Tudi, če članek kasneje natančno predstavi mnenje izvedenca, lahko že sam naslov pri bralcih povzroči ponotranjenje prepričanja o krivdi obdolženca. Še izrazitejši primer kršitve domneve nedolžnosti spletni članek z naslovom »Tožilstvo vložilo obtožnico zoper moškega, ki je ustrelil direktorja kemijskega inštituta.«[8] Ta naslov že v izhodišču implicira obdolženčevo krivdo in s tem jasno nakazuje na odmik od novinarske objektivnosti. Kasneje je bil popravljen, tako da je ustrezal domnevi nedolžnosti, vendar je URL ostal nespremenjen, zaradi česar je še danes mogoče opaziti prvotno napako novinarja. Ne glede na to, kako dolgo je bil članek objavljen s takšnim naslovom, je lahko dosegel široko občinstvo, saj je bil primer takrat eden najbolj branih in komentiranih.

Pomemben problem v tem primeru predstavlja tudi selektivno prikazovanje dokazov. Za primerjavo lahko vzamemo leto 2016, ko je bila obtožba proti Noviču še sveža in so mediji poročali nevtralno oziroma podpirali tezo tožilstva. V tem obdobju so se tako sodišča kot tudi novinarji opirali predvsem na uradna izvedenska mnenja, zlasti na mnenje izvedenca Sabliča. Vendar pa analiza kasnejših člankov iz let 2017 in 2018  na portalu 24ur razkriva večje poudarjanje napak glede nasprotujočih si mnenj slovenskih in tujih izvedencev. Zanimiv je predvsem naslov iz leta 2018: »Milko Novič kazensko ovadil sodnega izvedenca F.S.«,[9] v katerem je navedeno, da naj Nacionalni forenzični laboratorij do junija 2017 ne bi imel ustrezne akreditacije za opravljanje preiskav GSR delcev in njihovega odvzema. Obsodilna sodba, izdana aprila 2017, pa je v celoti sledila mnenju slovenskega sodnega izvedenca Sabliča, ki je svoje mnenje izdal na podlagi preiskav laboratorija. 

Seveda je način poročanja odvisen tudi od medijske hiše, saj sta Nova24 in Demokracija že od začetka pristransko poročali v korist obrambe (»Milko Novič ostaja v priporu. Kdo iz ozadja ga želi za večno zapreti?«[10]). Novič je namreč v letu 2014 kandidiral za župana občine Sežane pod kandidatno listo stranke SDS, kar bi lahko vplivalo na poročanje nekaterih medijev, ki so že od samega začetka ostro zavračali njegovo krivdo. Na podlagi vsega lahko zaključimo, da je v tem primeru prišlo do polarizacije medijev na dva tabora.

Kljub zadnji oprostilni sodbi je javnost glede krivde Noviča še vedno zelo razdeljena. Nekateri menijo, da je bilo z oprostitvijo pravici zadoščeno, drugi pa trdijo, da je bil edini razlog za njegovo oprostitev desno usmerjeni sodnik. Temu so še dodatno pripomogli mediji, ki so v zaključnih fazah zadnjega sojenja s povečano intenzivnostjo pisali o zastaranju zadeve. V splošni javnosti so ustvarili percepcijo, da bo Novič odkorakal na prostost zgolj zaradi zastaranja. Sodnica Božičnik je še pred zastaranjem uspela izreči oprostilno sodbo, zastaranje pa je uradno nastopilo v fazi pritožbe. Ko bi že mislili, da je zadeva navsezadnje dobila medijski epilog, je 24ur eno leto po zaključku objavil članek,[11] v katerem je novinarka trdila, da je Noviča sodnica oprostila, ko je ugotovila, da postopka pred zastaranjem ne bo mogla pripeljati do konca.

S primerom so bile razkrite številne pomanjkljivosti slovenskega pravosodja. Sodstvo in tožilstvo sta se znašla pod plazom očitkov, pri čemer je bila tožilka deležna ostrih kritik. Mediji in javnost so s svojim poročanjem in komentarji prispevali k vtisu, da je pravosodje pod vplivom političnih strank, nekateri pa so celo namigovali na vpliv organiziranega kriminala.[12] Sodnik Radonjić je javno razkril, da so se nad njim vršili pritiski, ki so izhajali iz vrha pravosodja. Nedvomno jih je čutil tudi s strani medijev in javnosti, ki so mu ves čas dihali za ovratnik.[13] Njegove besede so v javnosti utrdile prepričanje, da sodišča ne delujejo pravilno in da so odločitve sodnikov odvisne tudi od drugih dejavnikov. Na sodnico Koleta so se pritiski izvrševali predvsem s strani podpornikov obdolženca. Med sojenjem so pogosto povzročali izgrede, ob izreku obsodilne sodbe pa je bila sodnica deležna žaljivk.[14] 

Po koncu sodnega postopka je Novič strnil svoje misli o preteklih sedmih letih, odkrito spregovoril o glavnih akterjih in s tem potrdil mnenje javnosti. Opozoril je tudi na vpliv postopka na svojo družino, predvsem na hčerki, s katerima je imel dolgo omejene stike. Primer je sprožil številne intenzivne razprave v javnosti ter izpostavil očitke o političnih pritiskih, medijskih vplivih in nekompetentnosti posameznih udeležencev, kar je omajalo zaupanje v sodni sistem.[15] 

Primer Casey Anthony

V primeru Casey Anthony se je meja med sojenjem in medijskim spektaklom popolnoma zabrisala. Čez noč je postala ena najbolj osovraženih žensk v Združenih državah - »mama, ki je ubila svojo hčerko«.

Medijski spektakel se je začel julija 2008, ko je njena mati obvestila policijo o izginotju svoje dveletne vnukinje Caylee, ki naj bi bila pogrešana že mesec dni. Omenila je, da je v avtu svoje hčerke zaznala neprijeten vonj, ki je podoben vonju razpadajočega telesa. Prav tako Casey niso pomagale njene konstantne laži o tem, kje je nazadnje videla svojo hčerko, ter slike, na katerih se je nekaj dni po izginotju zabavala s prijatelji (Fanning, 2009). Njenega brezskrbnega življenja je bilo hitro konec, saj so jo oktobra 2008 aretirali in obtožili umora svoje hčerke. Decembra istega leta so nedaleč od njihove družinske hiše v gozdu našli posmrtne ostanke deklice. Čeprav se je sojenje začelo šele maja 2011, so mediji že od začetka preiskave nenehno spremljali primer in ga podrobno analizirali, s čimer so zasičili javno mnenje (Rogers, 2017). Medijske platforme so tako že leta 2008 ponujale razlage dokazov in opisov njenega življenja, kar je pomenilo, da je bilo javnosti še pred izbiro porote na voljo ogromno informacij. Sprva so se mediji predvsem osredotočali na izginotje male Caylee, preiskavo in pričakovanja glede poteka sojenja Casey. V svojih poročilih so se zanašali na dokumente in intervjuje, ki so jih priskrbele javne agencije. To je bilo omogočeno s floridskim zakonom, ki določa, da so razen določenih izjem dokumenti dostopni tudi tretjim osebam. Kasneje, med samim sojenjem, so se mediji osredotočili predvsem na njen značaj in prikaz vedenja. Podrobno so spremljali vsako njeno mimiko, od smeha med zaslišanjem izvedenca do resnega obraza med pričanjem njenega brata. V javnosti je prevladalo prepričanje, da deluje hladno in brezčutno ter da njeno obnašanje ne odraža podobe žalujoče matere (Stern, 2023).

Sodni postopek je bil otežen zaradi senzacionalističnih poročil medijev in širjenja dezinformacij še pred začetkom izbire porote. Sodišče je moralo zato porotnike pridobiti iz bolj oddaljenega območja v upanju, da je bila medijska izpostavljenost primera na tem področju manjša (Stern, 2023).  Vseeno jim je uspelo najti 12 porotnikov, ki so svojo odločitev sprejeli v samo enajstih urah. Ker so bili dokazi tožilstva skopi in niso dosegali standarda onkraj razumnega dvoma, so se porotniki, s solzami v očeh odločili za oprostitev. Eden izmed njih je kasneje poročal: »Ne moremo verjeti, spuščamo jo na prostost. Vsi smo bili osupli nad tem, kar smo nameravali storiti. Ampak obljubili smo, da bomo sledili zakonu.«[16] 

Porota je bila za šest tednov izolirana od zunanjega sveta. Kljub temu so čutili velik pritisk, saj so se v sodno dvorano slišali glasni protestniki, prav tako pa je bila publika prisotna v dvorani. Zadeva je bila tako odmevna, da se je javnost preriravala za sedišča v sodni dvorani, izbruhnili so tudi pretepi. Sojenje je bilo mogoče spremljati tudi preko Court TV. Ta pristop predstavlja učinkovit način za seznanjanje laikov s kazenskopravnim sistemom ter z nalogami in odgovornostmi, ki jih porota opravlja v okviru sodnega postopka. Ker pa je sojenje trajalo več ur dnevno, so se posamezniki raje zatekli k medijem. Tako so mediji postali glavni vir informacij o sodnem postopku, kar je prispevalo k razvoju t. i. ‘armchair jury’, kjer javnost na podlagi dostopnih informacij oblikuje lastna mnenja o krivdi obdolženca (Battaglia, 2012). V primeru Anthony je prava porota obdolženo oprostila, medtem ko jo je javnost obsodila.            

Še posebej močan vpliv na javno dojemanje primera so imeli informativni kanali, ki so poročali skoraj neprekinjeno. Med njimi je izstopal kabelski kanal HLN z nekdanjo tožilko Nancy Grace, ki je od leta 2008 poročala o primeru ter poudarjala krivdo obdolženke. Njeno delo je bilo zelo priljubljeno, vendar tudi sporno, saj je prestopila mejo med objektivnim poročanjem in medijskim sojenjem. Ob razglasitvi razsodbe je Nancy izjavila: »Nekje tam zunaj hudič pleše nocoj«[17], s čimer je jasno izrazila svoje nestrinjanje z odločitvijo. Bila je ena izmed mnogih, ki so kršili temeljno pravico do domneve nedolžnosti. Generalna tožilka Pam Bondi je že pred začetkom sojenja izjavila, da so dokazi zelo prepričljivi in da nihče drug kot Casey ne bi mogel biti storilec (Long, 2014). S tem je v določeni meri posegla v pravico, ki velja tudi izven sodnega postopka. Čeprav je težko pričakovati, da bodo mediji vedno dosledno spoštovali to pravico, saj je domneva o krivdi tipična značilnost medijskih sojenj, pa je bila izjava tožilke še posebej presenetljiva in neprimerna. Tudi tožilci bi morali ohraniti določeno nevtralnost zunaj sodne dvorane, čeprav zastopajo nasprotno stran.

Poleg konflikta med prvim in in šestim amandmajem je bilo nujno zaščititi tudi pravico do zasebnosti porotnikov (Battaglia, 2012). V skladu s tem je sodnik odredil zakasnjeno razkritje njihovih imen, saj odločitev porote v javnosti ni bila pozitivno sprejeta. Po razglasitvi razsodbe so družbena omrežja preplavili burni odzivi, negativno javno mnenje pa je ostalo neomajno kljub pravnomočni oprostitvi obdolžene. Že v prvi uri po razglasitvi je bilo objavljenih kar 325.000 tvitov o razsodbi. Tako porotniki kot obdolženka so se po sojenju soočali z grožnjami razburjene javnosti, zaradi česar so se mnogi člani porote raje umaknili iz središča pozornosti. Porotnica št. 12 se je zato kmalu po sodbi predčasno upokojila in preselila v drugo zvezno državo. Porotnike so v celoti izločili iz družbe, saj so jih dojemali kot glavne krivce za to, da je obdolženka ostala nekaznovana. Varni niso bili niti zagovorniki niti družina Anthony, saj so jih nenehno nadlegovali s telefonskimi klici in grožnjami (Battaglia, 2012).

Po obsodbi se je Casey umaknila iz javnosti, na družbenih omrežjih pa se je znova pojavila marca 2025, da bi se svetu predstavila v novi luči - kot pravna zagovornica. To je sprožilo ponovno diskusijo o njeni krivdi. Čeprav je bila oproščena, njeno ime za vedno ostaja povezano z umorom hčerke. Intenzivno poročanje medijev ji je onemogočilo, da bi po oprostitvi nadaljevala z običajnim življenjem. Njen odvetnik je leta 2018 dejal: »Casey je poskušala doživeti navidezno svobodo, vendar je ljudje nikoli ne pustijo pri miru. Ko gre kamorkoli ven, jo bodo ljudje motili, tako kot motijo mene.«[18] Čeprav obsodba javnosti ni imela pravne teže na sodišču, so mediji in javno mnenje močno vplivali nanjo, saj so povzročili njeno družbeno izobčenje (Stern, 2023).

Zaključek

Širok dostop do medijev omogoča javnosti, da sama presodi ravnanje udeležencev, hkrati pa prinaša tveganje pristranskega poročanja. Analiza primerov kaže, da je v Sloveniji vpliv medijev manjši, a lahko kljub temu resno ogrozi ugled posameznika. V ZDA je javno mnenje v odmevnih primerih zelo trdno in nespremenjeno, medtem ko je v Sloveniji javnost pogosto razdeljena. Posegi v temeljne procesne pravice, zlasti v domnevo nedolžnosti, so se pojavili v obeh sistemih, pri Casey celo v skrajni obliki.

Poleg vpliva na obdolžence so bili opazni tudi pritiski na sodnike in porotnike, kar pa lahko poveča njihovo zavzetost ali pa povroči še večjo pristranskost. Razliske med državama izvirajo tudi iz velikosti in pogostosti kaznivih dejanj ter iz dejstva, da so v ZDA odmevna sojenja pogosto snemana in predvajana v živo, medtem ko je slovenska javnost še vedno odvisna od novinarskih poročil.

Pravo in mediji si neizogibno križajo poti, zato je ključno najti ravnovesje, ki zagotavlja obveščenost javnosti in hkrati varuje pravičnost sodnih postopkov.

Seznam literature

Battaglia, N. (2012). The Casey Anthony trial and wrongful exonerations: How “trial by media” cases diminish public confidence in the criminal justice system. Pridobljeno iz https://www.albanylawreview.org/article/69640-the-casey-anthony-trial-and-wrongful-exonerations-how-trial-by-media-cases-diminish-public-confidence-inthe-criminal-justice-system

Fanning, D. 2009. Mommy's Little Girl: Casey Anthony and Her Daughter Caylee's Tragic Fate.

Long, K. (2014). Media's Court of Public Opinion, Casey Anthony. Pridobljeno iz https://www.snreview.org/0313Long.html

Petković B. in drugi. (2006). Mediji za državljane- državljani za medije: priročnik za medijske aktiviste. Mirovni inštitut.

Rogers, H.N. (2017). The Casey Anthony case and public perception of the criminal Justice system. Pridobljeno iz https://sites.psu.edu/aspsy/2017/03/01/the-casey-anthony-case-and-public-perception-of-the-criminal-justice-system/

Splichal, S. (2005). Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. stoletju (1. ponatis, str. V, 395). Fakulteta za družbene vede.

Stern, B. (2023). Social media’s influence on the outcome of trials: state v. Casey anthony & depp v. Heard—how florida can prevent a breakdown in the adversarial process. Pridobljeno iz https://nsuworks.nova.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=2446&context=nlr

Špendal, I. (2008). Vpliv medijev in javnosti na odločanje v kazenskem postopku: (diplomska naloga). [I. Špendal].

A.Š. (2022, 16. april). Lahko sodnici rečemo prasica? Vrhovno sodišče je odločilo. Žurnal24. Povzeto po https://www.zurnal24.si/slovenija/lahko-sodnici-recemo-prasica-vrhovno-sodisce-je-odlocilo-384724

Avtorji Inside edition. (2018, 13. julij). Casey Anthony has a new job and new tattoo, 10 years after daughter Caylee’s disappearance. Inside edition. Pridobljeno iz https://www.insideedition.com/casey-anthony-has-new-job-and-new-tattoo-10-years-after-daughter-caylees-disappearance-44992

Demokracija. (2024, 17. april). Milko Novič pet let po sodni kalvariji: Trudim se preživeti, denarja nimam. Demokracija. https://demokracija.si/fokus/milko-novic-pet-let-po-sodni-kalvariji-trudim-se-preziveti-denarja-nimam/

Helling, S. (2021, 21. maj) Casey Anthony Juror Speaks Out 10 Years Later: 'My Decision Haunts Me'. People.com. Pridobljeno iz https://people.com/crime/casey-anthony-juror-speaks-out-10-years-later-my-decision-haunts-me/

Kovačič, V. (2016, 1. avgust). Milko Novič ostaja v priporu. Kdo iz ozadja ga želi za večno zapreti? Nova24TV. Pridobljeno po https://nova24tv.si/milko-novic-ostaja-v-priporu-kdo-iz-ozadja-ga-zeli-za-vecno-zapreti/

Lugarič, K. (2021, 8. december). Bosta primera, umor Janka Jamnika in Balkanski bojevnik, zastarala? 24ur. https://www.24ur.com/novice/svet/umor-janka-jamnika-ostaja-neznanka-kaj-je-razlog-da-ne-bomo-prisli-do-konca-tega-primera.html

M.R. (2014, 27. december). Molk ob likvidaciji. Svet24. https://svet24.si/novice/politika/molk-ob-likvidaciji-215977

STA, N.P. (2018, 21. avgust). Milko Novič kazensko ovadil sodnega izvedenca Sabliča. 24ur. https://www.24ur.com/novice/slovenija/milko-novic-kazensko-ovadil-sodnega-izvedenca-sablica.html

Predanič, J. (2015, 2. december). Izvedenec: »Najverjetnejši strelec je Novič« Delo. Pridobljeno po https://old.delo.si/novice/kronika/izvedenec-najverjetnejsi-strelec-je-novic.html

Slovenska tiskovna agencija. (2014, 22. december). Policija potrdila, da je zaradi umora Jamnika pridržala enega osumljenca. STA. https://www.sta.si/2086297/policija-potrdila-da-je-zaradi-umora-jamnika-pridrzala-enega-osumljenca?q=milk,novi%C4%8D

STA. (2020, 21. december). Milko Novič oproščen vseh obtožb. 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-zadevi-novic-danes-zakljucne-besede-in-predvidoma-tudi-izrek-sodbe.html, dostopano: 18.3.2025

STA. (2014, 24. december). V temi se mu je prikradel za hrbet in ga brez opozorila ustrelil v glavo. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-v-povezavi-z-umorom-jamnika-kazensko-ovadila-59-letnika.html

Stanley, T.L. (2011, 5. julij) Nancy Grace says ‘the devil is dancing’ at Casey Anthony verdict. LA Times. Pridobljeno iz  https://www.latimes.com/archives/blogs/show-tracker/story/2011-07-05/nancy-grace-says-the-devil-is-dancing-at-casey-anthony-verdict

U.Z./V.B. (2015, 17. junij). Tožilstvo vložilo obtožnico zoper moškega, ki je ustrelil direktorja Kemijskega inštituta. 24ur. https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-moskega-ki-je-ustrelil-direktorja-kemijskega-instituta.html

V.L. (2014, 23. december). Umor direktorja Kemijskega inštituta: Policija naj bi preiskala posestvo osumljenca. 24ur. https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/umor-direktorja-kemijskega-instituta-policija-naj-bi-preiskala-posestvo-osumljenca.html

V.Š. (2019, 10. september). Sodnik Radonjić v razglasitvi sodbe Noviču kršil etični kodeks. 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/sodnik-radonjic-v-razglasitvi-sodbe-novicu-krsil-eticni-kodeks.html, dostopano: 18.3.2025.

Opombe

[1] Študentki 3. letnika Pravne fakultete UL

[2] Ustava Republike Slovenija (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a)

[3] Umor direktorja Kemijskega inštituta: policija naj bi preiskala posestvo osumljenca (2014, 23. december). 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/umor-direktorja-kemijskega-instituta-policija-naj-bi-preiskala-posestvo-osumljenca.html

[4] STA. (2014, 24. december). V temi se mu je prikradel za hrbet in ga brez opozorila ustrelil v glavo. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-v-povezavi-z-umorom-jamnika-kazensko-ovadila-59-letnika.html

[5]  Policija potrdila, da je zaradi umora Jamnika pridržala enega osumljenca. (2014, 22. december). STA. Povzeto po https://www.sta.si/2086297/policija-potrdila-da-je-zaradi-umora-jamnika-pridrzala-enega-osumljenca?q=milk,novi%C4%8D

[6] M.R. (2014, 27. december). Molk ob likvidaciji Janka Jamnika. Svet24. Povzeto po https://svet24.si/novice/politika/molk-ob-likvidaciji-215977

[7] Predanič, J. (2015, 2. december). »Izvedenec: Najverjetnejši strelec je Novič« Delo. Pridobljeno po https://old.delo.si/novice/kronika/izvedenec-najverjetnejsi-strelec-je-novic.html

[8] U.Z./V.B. (2015, 17. junij). Pridobljeno po https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-moskega-ki-je-ustrelil-direktorja-kemijskega-instituta.html, dostopano: 15.3.2025

[9] STA, N.P. (2018, 21. maj). Milko Novič kazensko ovadil sodnega izvedenca Sabliča. 24ur.com.  Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/milko-novic-kazensko-ovadil-sodnega-izvedenca-sablica.html

[10] Kovačič, V. (2016, 1. avgust). Milko Novič ostaja v priporu. Kdo iz ozadja ga želi za večno zapreti? Nova24TV. Pridobljeno po https://nova24tv.si/milko-novic-ostaja-v-priporu-kdo-iz-ozadja-ga-zeli-za-vecno-zapreti/

[11] Lugarič, K. (2021, 8. december). Bosta primera, umor Janka Jamnika in Balkanski bojevnik, zastarala? 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/svet/umor-janka-jamnika-ostaja-neznanka-kaj-je-razlog-da-ne-bomo-prisli-do-konca-tega-primera.html

[12] STA. (2020, 21. december). Milko Novič oproščen vseh obtožb. 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-zadevi-novic-danes-zakljucne-besede-in-predvidoma-tudi-izrek-sodbe.html, dostopano: 18.3.2025

[13] V.Š. (2019, 10. september). Sodnik Radonjić v razglasitvi sodbe Noviču kršil etični kodeks. 24ur.com. Povzeto po https://www.24ur.com/novice/slovenija/sodnik-radonjic-v-razglasitvi-sodbe-novicu-krsil-eticni-kodeks.html, dostopano: 18.3.2025

[14] A.Š. (2022, 16. april). Lahko sodnici rečemo prasica? Vrhovno sodišče je odločilo. Žurnal24. Povzeto po https://www.zurnal24.si/slovenija/lahko-sodnici-recemo-prasica-vrhovno-sodisce-je-odlocilo-384724

[15] Novič, M. (2024, 17. april). Milko Novič pet let po sodni kalvariji: »Trudim se preživeti, denarja nimam.« Povzeto po https://nova24tv.si/milko-novic-pet-let-po-sodni-kalvariji-trudim-se-preziveti-denarja-nimam/

[16] »And then we sat there for a few minutes and were like, 'We are letting her go free’. Everyone was just stunned at what we were about to do. But we promised to follow the law.« (S. Helling, 2021).

[17] »Somewhere out there, the devil is dancing tonight«  (Stanley, T.L., 2011)

[18] "She has tried to experience some semblance of freedom, but she is never left alone," he said. "When she goes out anywhere at all people will bother her just like they do [to] me." (avtorji Inside Edition, 2018).