All tagged Volitve

Pravna ureditev lokalnih volitev v Sloveniji

V zvezi s tematiko volitev se v Sloveniji pretežno ukvarjamo samo in izključno z državnozborskimi volitvami. Volitve drugih organov pri tem predstavljajo zgolj nekakšno fusnoto. Lokalne volitve so tako ene izmed volitev katerim je namenjeno manj pozornosti, čeprav gre za razvejano in kompleksno temo. V okviru lokalnih volitev tako volimo tri organe lokalne samouprave župana, člane občinskega/mestnega sveta in člane svetov četrtnih/ krajevnih/ vaških skupnosti. Izmed teh so najbolj kompleksne volitve občinskega oz. mestnega sveta. Poznavanje vseh navedenih volilnih sistemov pa je ključno za informirano odločitev volivca.

Vse težave in hibe študentskega volilnega prava

Volitve v študentski svet fakultete potekajo vsako leto. Vsakič se v zvezi z njimi soočamo z raznovrstnimi težavami. Namen tega prispevka je predstaviti problematike študentskega volilnega prava preko sistematične pravne analize resničnih primerov volilnih zagat na treh fakultetah Univerze v Ljubljani. Gre za primere, ki se dotikajo problematik pluralnega votuma, obveščanja o poteku volilnih opravil, hierarhije pravnih aktov, odprtosti volišč in nadomestnih volitev. Izluščene so tudi presečne točke teh pravnih problemov in podanih je nekaj predlogov za izboljšanje stanja. Članek poda še presek ureditve področja s pravnimi akti in izpostavi sodno prakso po kateri upravni spor, zoper akte izdane v postopku volitev v študentski svet, ni možen.

Intervju z evropsko poslanko Tanjo Fajon

“V Bruslju delam že skoraj 18 let in v tem času se je marsikaj spremenilo tako na področju delovanja institucij Evropske unije kot tudi na področju izzivov, s katerimi se soočamo v času globalizacije. Evropska unija je nastala kot skupnost, ki temelji na visokih standardih oziroma vrednotah solidarnosti, demokracije in vladavine prava, zaradi česar sta v času, ko sem začela z delom poročevalke iz Bruslja, v Sloveniji pa tudi drugih državah, ki so vstopale v Evropsko unijo, vladala velik entuziazem in velika pričakovanja do Evropske unije.”

Italijanska ustava le v enem odstavku določa način oblikovanja vlade, zato se je skozi desetletja parlamentarizma izoblikovala množica ustavnih običajev, ki urejajo ta postopek. Koliko pa sme predsednik republike, ki je nevtralen in nepristranski organ, pogojevati mandat in vplivati na sestavo vlade? In četudi to sme, ali je problematično, da je predsednik postavil ekonomsko stabilnost države pred jasno izraženo voljo volivcev?