All tagged Pravna Obzorja
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) že v svojih uvodnih določbah navaja, da je Slovenija demokratična republika in da ima v njej oblast ljudstvo. V sodobnih, demokratično urejenih državah, kakršna je tudi Slovenija, ljudstvo oblast v pretežni meri izvršuje na posreden način, in sicer preko predstavnikov, ki jih izvoli na volitvah. Veliko večino kandidatov na volitvah postavijo politične stranke, kandidati brez strankarske podpore pa imajo, vsaj na državnozborskih volitvah, zgolj teoretično možnost za izvolitev. Posledično si je težko predstavljati volitve brez aktivne udeležbe političnih strank. V tako organizirani družbi politične stranke prek oblikovanja politične volje delujejo kot posrednik med državljani in nosilci državne oblasti, državljanom pa omogočajo demokratičen vpliv na delovanje države. Ker politične stranke predstavljajo obliko zbiranja in združevanja, tudi ustanovitev in njihovo delovanje, spada pod okrilje pravice iz 42. člena URS. Ker pa svoboda združevanja ni absolutna pravica, je v njo možno posegati ter omejevati način njenega izvrševanja. Analogno je mogoče omejevati tudi delovanje političnih strank.
Ker se pravo sooča z normiranjem posameznikovega vedenja, je inteligentnost, definirana kot posameznikova kognitivna sposobnost, za odločanje sodnikov relevantna, saj omogoča opis posameznikovih sposobnosti razlogovanja, planiranja, reševanja problemov in abstraktnega razmišljanja, ki vplivajo na njegov odziv na in navigiranje po pravnih pravilih. Zdi se, da tudi praksa podpira takšne ugotovitve, saj je uporaba IQ testov relativno pogosta med izvedenci psihološke stroke. Kljub temu pa je potrebno opozoriti na določene zaplete do katerih pride pri uporabi inteligentnostnih testov pred sodišči, ki se pojavijo v naslednjih kategorijah: 1.) zapleti zaradi metodološko neodgovorne uporabe IQ testov in izbire napačnih testov, 2.) zapleti zaradi posameznikove variacije v rezultatih in učinka vaje (ang. practice effect), 3.) zapleti glede prepoznavanja hlinjenja intelektualne razvojne motnje in 4.) ovire pri prilagajanju rezultatov na Flynnov učinek.
Predsednik republike Pahor je razpisal državnozborske volitve za leto 2022 in navedel, da bo kot kandidata za predsednika vlade predlagal tistega, ki bo užival zadostno podporo. Gre za odklon od doseganje prakse, ko je predsednik republike kot kandidata za mandatarja imenoval relativnega zmagovalca volitev. Določba 111. člena URS pa ne vsebuje takšne zahteve, zato je na mestu vprašanje, ali gre za ustavni običaj.
