Redefinicija varnosti in zdravja pri delu v času digitalizacije

Avtorici: Nataša Jurman, Tinkara Koren*

Izvleček: Članek obravnava vpliv digitalizacije na varnost in zdravje pri delu ter potrebo po prilagoditvi tradicionalnih pristopov novim oblikam dela in tehnološkemu razvoju. Analizirana so tveganja na delovnih mestih belih in modrih ovratnikov, pri čemer so izpostavljena predvsem psihosocialna, ergonomska in zdravstvena tveganja, povezana z uporabo digitalnih tehnologij. Posebna pozornost je namenjena platformnemu in hibridnemu delu ter delu od doma, uporabi pametnih očal, virtualne resničnosti in eksoskeletov ter sodobnim oblikam digitalnega in algoritmičnega nadzora zaposlenih. Članek obravnava tudi pravne in praktične rešitve za zagotavljanje varnega delovnega okolja, vključno s pravico do odklopa, ergonomskimi prilagoditvami, varstvom zasebnosti in vključevanjem delavcev. Ugotovljeno je, da bo nadaljnji razvoj digitalizacije zahteval nenehno prilagajanje pravnega okvira novim tveganjem in oblikam dela.

Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, digitalna doba, tveganja, beli ovratniki, modri ovratniki.

Uvod

Kdaj se je udobje stola prelevilo v pravno vprašanje varnosti? Tema, ki jo članek raziskuje, je pojem varnosti in zdravja pri delu ter njegova preobrazba v dobi digitalizacije. Pojem varnosti in zdravja pri delu zajema skupek ukrepov, z izvajanjem katerih se zagotavlja varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu.[1] Zaradi raznolikosti delovnih mest, tehnološkega razvoja ter sprememb potreb delavcev, sta pojma varnosti in dela, ne samo v prostoru in času, ampak tudi glede na različne potrebe delavcev spremenljiva. Katere so nevarnosti, ki prežijo na sodobnega delavca? Kako naj pravni sistem nanje odreagira, da bodo rešitve celovite? Članek najprej obravnava vpliv digitalizacije na delovna mesta belih ovratnikov, v nadaljevanju pa vpliv na delovna mesta modrih ovratnikov. Nazadnje predstavi rešitve, preko katerih se poskuša zagotoviti varno in zdravo delovno okolje, ter morebitne izboljšave.

Vpliv digitalizacije na delovnih mestih belih ovratnikov

Bela ovratniška delovna mesta (angl. white-collar jobs, v nadaljevanju: beli ovratniki) vključujejo strokovna, administrativna ali vodstvena dela v pisarniškem okolju, ki pogosto zahtevajo višjo stopnjo izobrazbe in so običajno plačana z mesečno plačo.[2] Med bele ovratnike se uvršča tudi hibridno delo[3] tj. prilagodljiv model dela, ki združuje delo v pisarni, delo na daljavo in delo na poti. Hibridno delo (angl. hybrid work) združuje delo na daljavo in delo v pisarni. Delo od doma (angl. remote work) obsega delo delavcev, ki ves čas delajo izven pisarne, običajno od doma in v mnogih primerih nimajo redne možnosti ali potrebe, da bi hodili v fizično pisarno. Zaposleni svoj čas razdelijo med delom od doma in delom v pisarni, pogosto pa imajo tudi določeno prožnost pri izbiri kdaj in kje bodo delali.[4]

Digitalizacija na delovna mesta prinaša številna psihosocialna tveganja, kot so časovni pritiski, strah pred izgubo zaposlitve in finančna negotovost, kognitivna preobremenitev, prekomerna delovna obremenitev, monotono delo, slaba komunikacija ter kibernetsko nasilje.[5]Ta tveganja lahko vodijo v upadlo pazljivost, tesnobo, kronični stres, osamljenost, izgorelost, depresijo in konflikte na delovnem mestu.[6] Delavci v času digitalizacije se ravno tako vse težje izognejo modernim sistemom nadzora na delovnem mestu (angl. digital surveillance), ki presegajo zgolj spremljanje delovne uspešnosti. Ko delavci vedo ali sumijo, da so nadzorovani, lahko to povzroči močan »hladilni učinek« (angl. chilling effect), zaradi katerega so manj pripravljeni uveljavljati pravice do svobode združevanja, izražanja in verskega prepričanja.[7]

Beli ovratniki v svojem poklicnem življenju večino časa preživijo sede. Dolgotrajno sedenje brez ustreznih premorov za gibanje povečuje nevarnost za razvoj bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen ter srčno-žilna obolenja.[8] Neustrezno opremljena delovna mesta za delavca predstavljajo ergonomska tveganja, ki povečujejo tveganja za pojav mišično-skeletnih motenj, kot so bolečine v spodnjem delu hrbta in vratu.[9] Med pogosta ergonomska tveganja sodijo tudi ponavljajoči se gibi rok in zapestij ter neustrezna postavitev delovne opreme (tj. zaslon, tipkovnica, miška), kar dodatno prispeva k fizičnemu nelagodju.[10] Posebno obremenitev posameznih delov telesa lahko povzroča tudi delo v neoptimiziranih okoljih (tj. kavarnah, skupnih prostorih), kar je značilno predvsem za hibridne delavce. V tem okoljih delavci pogosto nimajo ustreznih sedežev ter višin miz za dolgotrajno izvajanje dela.[11] Podobno velja za delavce, ki delo opravljajo od doma. Domači prostori niso nujno primerni za ergonomsko ustrezno opravljanje dela. Med drugim so pri delu od doma pomembna tudi vprašanja, ali imajo delavci na dosegu pripomočke za prvo pomoč, požarne alarme, gasilne aparate, ali so preverili, če ima njihov dom požarni izhod in podobno.[12]

Posamezniki, ki so delo primorani opravljati pred ekranom, so tveganju za obremenitev oči izpostavljeni že po dveh zaporednih urah pred zaslonom.[13] Uporabnikom računalnikov se pojavljajo različni tipi simptomov. Razvrščamo jih na notranje očesne simptome (to sta očesna napetost in bolečina), zunanje očesne simptome (suhost, draženje, pekoč občutek), vidne simptome (zamegljen vid, dvojni vid oziroma diplopija) in mišično-skeletne simptome (bolečina v vratu in ramenih). Glavni dejavniki, povezani s temi simptomi, so bodisi okoljski (neustrezna osvetlitev, položaj zaslona in razdalja gledanja) in/ali odvisni od uporabnikovih vidnih sposobnosti (nepopravljena refrakcijska napaka, motnje okulomotorike in nepravilnosti solznega filma).[14] Ravno tako lahko neprestana izpostavljenost modri svetlobi iz visoko intenzivnih zaslonov moti spalne vzorce in potencialno škoduje celicam mrežnice.[15]

Vpliv digitalizacije na delovnih mestih modrih ovratnikov

Modra ovratniška delovna mesta (angl. blue-collar jobs) obsegajo kvalificirano ali nekvalificirano ročno delo, praviloma v proizvodnji, gradbeništvu ali vzdrževanju, pogosto pa so plačana po urni postavki.[16] Poleg tradicionalnih sektorjev delovna mesta modrih ovratnikov zajemajo tudi »nove modre ovratnike«, ki jih prinaša platformizacija.[17] Digitalne platforme igrajo pomembno vlogo v spreminjajočem se svetu dela; z organizacijo in posredovanjem storitev prek spleta ali storitev vezanih na lokacijo. Spletne platforme podpirajo različne dejavnosti, kot so prevajanje, oblikovanje, analiza podatkov, moderiranje vsebin, razvoj programske opreme, virtualna asistenca in podpora strankam. Platforme, vezane na lokacijo, pa uporabljajo lokacijo naprave za upravljanje storitev na zahtevo, kot so prevozi, dostava hrane, oskrba na domu, čiščenje in druge.[18]

Za ocenjevanje tveganj in prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu se delodajalci vse pogosteje poslužujejo novih tehnologij vizualizacije, kot so virtualna resničnost (v nadaljevanju: VR), obogatena resničnost, razširjena resničnost in metavezum. Kot nadomestilo uporabi ročnih čitalnikov se podjetja v delovnem procesu logistike blaga in komisioniranja naročil poslužujejo monokularnih in binokularnih pametnih očal ter naglavnih prikazovalnikov.[19] Uporaba VR pripomočkov lahko vpliva na ravnotežje in koordinacijo ter poveča tveganje za zdrse, spotike in padce.[20] Prav tako pri uporabnikih povzroča utrujenost in naprezanje oči, pekoč občutek ter drgnjenje oči.[21] Visoka frekvenca svetlobnih sprememb v VR očalih predstavlja tudi dejavnik tveganja za napade pri osebah s fotosenzitivno epilepsijo.[22] Delavci na montažnih linijah ali skladiščih pri svojem delu uporabljajo tudi eksoskelete. To so nosljive naprave, zasnovane za podporo, obnovo ali povečanje telesnega gibanja z zagotavljanjem zunanje strukturne opore.[23] Obstoječe industrijske zasnove eksosekeletov poudarjajo fizično prilagoditev naprave telesu, medtem pa zanemarjajo njeno kognitivno prilagoditev. Možgani ljudi, ki nosijo eksoskelete med opravljanjem nalog, ki zahtevajo razmišljanje, delujejo bolj intenzivno.[24] Eksoskelet poskuša predvideti gibe, vendar pogosto neuspešno, zato telo z napravo tekmuje, namesto da bi z njo sodelovalo. To povzroči spremembe v možganih in vpliva na aktivacijo mišic, kar lahko vodi do večjih obremenitev spodnjega dela hrbta in posledično do bolečin ali morebitnih poškodb.[25]

Nadzor zaposlenih s sodobnimi tehnologijami zajema obdelavo osebnih podatkov kot so prihodi in odhodi zaposlenih preko biometrije in evidenčnih kartic, splošni videonadzor nad delom in gibanjem delavca, nadzor nad telefonskimi klici, akustični nadzor (npr. snemanje sestankov), nadzor nad uporabo interneta (angl. cyberslacking),  e-pošto,  lokacijo in gibanjem znotraj službenih prostorov ter pri uporabi službenih vozil.[26] Eden najbolj jasnih primerov je algoritmično upravljanje v t. i. gig ekonomiji (angl. gig work). Podjetja, kot sta Uber in Amazon, uporabljajo avtomatizirano sledenje ter odločitve, ki jih sprejema umetna inteligenca, spremljajo skoraj vsak delavčev korak (od sledenja lokacij, biometričnega skeniranja do določanja plačil, razporejanja izmen ter disciplinskih ukrepov). To ustvarja izrazito asimetrijo moči, kjer so delavci popolnoma vidni svojim delodajalcem, hkrati pa jih vodijo nepregledni algoritmi, proti katerim se pogosto težko ali sploh ne morejo pritožiti. Medtem pa so zaposleni na višjih ali pisarniških položajih pogosto izvzeti iz podobnega nadzora, kar dodatno poglablja neenakosti na trgu dela.[27]

Rešitve preko katerih se poskuša zagotoviti varno in zdravo okolje ter morebitne izboljšave

Za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja v digitalni dobi je potrebna celovita ureditev na mednarodni in evropski ravni ter njen dosleden prenos v nacionalno zakonodajo in prakso. Posebno pozornost je treba nameniti ergonomskim prilagoditvam delovnih mest, tudi pri delu od doma in hibridnem delu, kar vključuje ustrezno opremo, pohištvo, osvetlitev in računalniško opremo, pri čemer bi moral delodajalec zagotoviti potrebno opremo oziroma povrniti stroške.[28] Zaradi vse večjih psihosocialnih tveganj, kot so stres, izgorelost in zabrisovanje meja med poklicnim in zasebnim življenjem, je pomembno zagotavljati pravico do odklopa, skrbeti za duševno zdravje zaposlenih ter redno ocenjevati psihosocialna tveganja. Slovenska zakonodaja pravico do odklopa že zagotavlja,[29] delodajalci pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe za njeno uresničevanje, pri čemer lahko kot primer dobre prakse služijo ukrepi tujih podjetij, ki omejujejo službeno komunikacijo zunaj delovnega časa (na primer družba AXA France, IKEA, BMW, L'Oréal ter Scheider Electric). Pomembno je tudi aktivno vključevanje delavcev v prepoznavanje tveganj in oblikovanje ustreznih rešitev. Pri uvajanju novih tehnologij, kot so pametna očala in eksoskeleti, katerih uporaba v slovenski zakonodaji še ni posebej urejena, je treba zagotoviti njihovo varno in odgovorno uporabo. Tveganja je mogoče zmanjševati z ustrezno prilagoditvijo naprav posameznemu delavcu,[30] s časovno omejitvijo uporabe, zagotavljanjem rednih odmorov ter prepovedjo uporabe v tveganih okoljih, na primer med vožnjo ali pri upravljanju težkih strojev.[31] Prav tako je potrebna tudi transparentna ureditev videonadzora in algoritmičnega nadzora na delovnem mestu. Videonadzor je slovenski zakonodajalec že omejil z namenom varovanja osebnih podatkov. Omejen je le na primere, ko je nujno potreben, delavci pa morajo biti o njegovem izvajanju predhodno pisno obveščeni. V primeru kršitve navedenih določb, se storilca (t.j. posameznik, samostojni podjetnik, pravna oseba in drugi) kaznuje za prekršek z globo v razponu od 200,00 do 10.000,00 EUR.[32] Sistemi UI morajo biti zasnovani in upravljani v skladu z veljavno zakonodajo, vključno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ter zagotavljati varstvo zasebnosti in dostojanstva delavcev, preglednost in pravičnost. Prizadeti delavec mora imeti pravico zahtevati človeško posredovanje, preveriti rezultate UI in/ali izpodbijati odločitev.[33] Evropska ureditev platformnega dela dodatno omejuje obdelavo občutljivih osebnih podatkov platformnih delavcev ter njihovo uporabo za sklepanje o zdravstvenem stanju, rasnem ali etičnem poreklu, političnem prepričanju ali spolni usmerjenosti delavcev.[34]

Zaključne misli

Digitalizacija je v delovnopravni prostor vstopila brez trkanja in se, kot kaže, že udobno namestila na svoj stol. Vprašanja varnosti in zdravja pri delu so se s tem razširila onkraj klasičnih fizičnih okvirov in sodna praksa jasno kaže, da tradicionalni pristopi varnosti in zdravja pri delu ne zadoščajo več v celoti.

Z nadaljnjim razvojem tehnologije in digitalizacijo se bo v prihodnosti neizogibno spreminjalo tudi pravo, ki bo moralo slediti novim oblikam organizacije dela in tveganjem, ki jih te prinašajo. Sčasoma pa je tudi pričakovati, da se bodo ob vse več domače in evropske sodne prakse postopoma oblikovala tudi bolj dosledna in konsistentna pravila na področju digitalnega delovnega okolja.

Ob tem se poraja vprašanje, ali bo varno delovno okolje še vedno mogoče opredeliti kot objektivno merljivo pravno kategorijo, ali se bo njena vsebina vse bolj oblikovala skozi subjektivno doživljanje delavca in njegov občutek stopnje izpostavljenosti nadzoru sistema.

Seznam literature

Anses. (2021).  Expositions aux technologies de réalité virtuelle et/ou augmenteé. Avis de l'Anses Rapport d'expertise collective. Agence nationale de sécurité sanitaire de l'alimentation, de l'environnement et du travail.

Cesira Urzí Brancati, M. (2024). Digital technologies at work and psychological risks: Evidence and implications for occupational safety and health. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Cisco. (n. d.). What is hybrid work? Webex.

Corporate Wellness Magazine. (n. d.). Digital Eye Strain Forces Employees to Seek Vision Care. Corporate Wellness Magazine.

Cougnard-Gregoire, A., Merle, B. M. J., Seddon, J. M., Aknin, I., Klaver, C. C. W., Garhöfer, G., Garcia Layana, A., Maria Minnella, A., Silva, R., & Delcourt, C. (2023). Blue Light Exposure: Ocular Hazards and Prevention – A Narrative Review. Ophtalmology and Therapy Vol. 12, 755-788.

Değerli, M. (2023). New normal for gold and white-collar workers: The hybrid way. Business And Management Studies An International Journal Vol. 11, Issue 1.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). (2020). European social partners framework agreement on digitalisation. Etuc.org.

González Vázquez, I., Curtarelli, M., Anyfantis, I., Brun, E., & Starren, A. (2024). Digitalisation and workers wellbeing: The impact of digital technologies on work-related psychological risks. Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (JRC) & Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Gowrisankaran, S., & Sheedy, J.E. (2015). Computer vision sydrome: A review. WORK: A Journal of Prevention, Assessment & Rehabilitation Vol. 52, Issue 2.

Graveling, R. (2021). Ergonomics in Office Work. OSH Wiki Networking knowledge, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Herold, R., Gevorgyan, H., Damerau, L.S., Hartmann, U., Friemert, D., Ellegast, R., Schiefer, C., Karamanidis, K., Harth, V., & Terschüren, C. (2024). Effects of Smart Glasses on the Visual Acuity and Eye Strain od Employees in Logistics and Picking: A Six-Month Observational Study. Sensors, Vol. 24, Issue 20, 6515.

Iberdrola. (n. d.). What are exoskeletons and how can they help us overcome human limitations? Iberdrola.com

Kim, Y.M., Bahn, S., & Yun, M.H. (2021). Wearing comfort and perceived heaviness of smart glasses. Human Factors and Ergonomics in Manufacturing, Vol. 31, Issue 2.

Lund, J., & Hovden, J. (2003). The influence of safety at work on safety at home and during leasure time. Safety Science, Vol. 41, Issue 9.

Mednarodna organizacija dela. (2025). Revolutionizing health and safety: The role of AI and digitalization at work. Ilo.org.

Parietti, M. (2025). Blue-Collar vs. White-Collar Jobs: What's the Difference? Investopedia.

Parkes, H. (2023). Watching Me, Watching You: Worker Surveillance in the UK after the pandemic. Institute for Public Policy Research.

Prelesnik, M. (2019). Varstvo zasebnosti v delovnem okolju in sodobne tehnologije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Seminar o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu: Možnosti rabe in zlorabe moderih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja.

Safety+Health Magazine. (2024). Exoskeletons: 5 safety tips. Safety+Health Magazine.

Sanchez, A. M. (2025). The watchful eye of digital surveillance at work. Waterloo News, University of Waterloo.

Sirokha, D., Chanysheva, G., Pohorielova, O., Denysiuk, M., & Boyko, S. (2025). Adapting ILO Occupational Safety and Health Standards to New Challenges: Remote Work and Hybrid Employment Models. Journal od Law, Market & Innovation Vol. 4, Issue 3/2025.

Smit, D. J. M., Burgers, L. J. G. C., Van Ostrom, S. H., Vähä-Ypyä, H., Husu, P., Verswijveren, S. J. J. M., & Proper, K. I. (2024). Exploring Associations Between Device-Based Occupational Sedentary Behaviour and Need for Recovery in White Collar Workers: A Compositional Data-Analysis. Swiss School of Public Health (SSPH+), International Journal of Public Health Vol. 69.

The United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, Department for Business, Energy & Industry Strategy (BEIS). (2020). The safety of domestic virtual reality systems. A literature review. BEIS Research Paper Number 2020/038. RPN 4527.

Wen, Y., Lv, Benfu., & Liu, J. (2026). Enhancing Work Engagement in the Gig Economy: Evidence from Platform Workers. Sustainability Vol. 18, Issue 5, 2501, Section Economic and Business Aspects of Sustainability.

Zhu, Y., Weston, E.B., Mehta, R.K., & Marras, W. (2021). Neural and biomechanical tradeoffs associated with human-exoskeleton interactions. Applied Ergonomics, Vol. 96, 103494.

Opombe

* Študentki 4. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

[1] Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), UL RS št. 43/11, 5. člen.

[2] Parietti, 2025.

[3] Değerli, 2023, str. 169.

[4] Cisco, n. d.

[5] Cesira Urzí Brancati, 2024, str. 10-12.

[6] González Vázquez, Curtarelli, Anyfantis et al., 2024 str. 7.

[7] Parkes, 2023, str. 15.

[8] Smit, Burgers, van Oostrom et al., 2024.

[9] Graveling, 2021.

[10] Ibid.

[11] MOD, 2025, str. 30.

[12] Lund, Hovden, 2003, str. 739-757.

[13] Corporate Wellness Magazine, n. d.

[14] Gowrisankaran, Sheedy, 2015.

[15] Cougnard-Gregoire, Merle, Aslam et al., 2023.

[16] Parietti, 2025.

[17] Wen, Lv, Liu, 2026.

[18] MOD, 2025, str. 28.

[19] Herold, Gevorgyan, Damerau et al., 2024.

[20] UK Department for Business, Energy & Industrial Strategy, 2020, str. 29.

[21] Herold, Gevorgyan, Damerau et al., 2024.

[22] Anses, 2021, str. 11.

[23] Ibderdrola, n. d.

[24] Zhu, Weston, Mehta et al., 2021.

[25] Ibid.

[26] Prelesnik, 2019, str. 4.

[27] Sanchez, 2025.

[28] Sirokha, Chanysheva, Pohorielova et al., 2025, str. 697-698.

[29] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), UL RS št. 21/13, prvi odstavek 14.2a člena.

[30] Safety+Health Magazine, 2024.

[31] Kim, Bahn, Yun, 2021.

[32] Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), UL RS št. 163/22, člen 78. & člen 103.

[33] ETUC, 2020.

[34] Direktiva 2024/2831, UL L 2024/2831, člen 7.