Načelo medgeneracijske pravičnosti na področju podnebnih sprememb: pregled prakse regionalnih in mednarodnih sodišč (konferenca "ClimateXLaw")
*Avtor: Žiga Murn Lindič**
Izvleček: V podnebnih tožbah zoper državo in drugih postopkih glede podnebnih sprememb oziroma njihovih učinkov se nadnacionalna oziroma mednarodna sodišča redno sklicujejo na načelo medgeneracijske pravičnosti. Načelo ureja razmerje med različnimi generacijami glede na izrabo planetarnih zmožnosti. Medameriško sodišče ga je primerjalo s preostalimi uveljavljenimi načeli mednarodnega okoljskega prava in ga večkrat uporabilo kot merilo za reševanje konkretnih sporov. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je, zlasti zaradi procesnih ovir pri odločanju v podnebnih tožbah, zaenkrat manj obširna. Meddržavno sodišče medgeneracijsko pravičnost pojmuje kot pojavno obliko načela pravičnosti v splošnem in ji priznava funkcijo merila za izpeljavo ustreznih rešitev znotraj obstoječega pravnega okvirja.
Ključne besede: medgeneracijska pravičnost, podnebne spremembe, Medameriško sodišče za človekove pravice, Evropsko sodišč za človekove pravice, Meddržavno sodišče.
1. Uvod
Prispevek ponuja kratek in neizčrpen pregled judikature nadnacionalnih sodišč z ozirom na razumevanje in uporabo načela medgeneracijske pravičnosti, posebej v kontekstu podnebnih sprememb. V prvem delu primerja pristop Medameriškega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: Medameriško sodišče) in Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) kot dveh regionalnih pogodbenih mehanizmov za uresničevanje človekovih pravic z najrazvitejšo prakso na področju podnebnih sprememb. Drugi del prispevka analizira prakso Meddržavnega sodišča glede položaja medgeneracijske pravičnosti znotraj sistema obveznosti držav po mednarodnem pogodbenem in običajnem pravu.
2. Regionalna sodišča za človekove pravice
2.1. Medameriško sodišče za človekove pravice
Medameriško sodišče je načelo medgeneracijske pravičnosti v širšem smislu[1] za potrebe okoliščin primera[2] naslovilo že leta 2001 v sodbi Skupnost Mayagna (Sumo) Awas Tingni proti Nikaragvi[3]:
149. […] Za avtohtone skupnosti razmerja do zemlje niso le stvar posesti in proizvodnje, temveč materialni in duhovni element, ki ga morajo v celoti uživati, tudi zato, da ohranijo svojo kulturno dediščino in jo prenesejo na prihodnje generacije.[4]
Z vidika varstva okolja je na medgeneracijsko pravičnost Medameriško sodišče nakazalo v Svetovalnem mnenju OC-23/17[5]. V analizi pravice do zdravega življenjskega okolja je poudarilo njeno dvojno razsežnost glede na naravo kolektivnega upravičenca, ki je lahko bodisi sedanja ali prihodnja generacija:
59. […] V svoji kolektivni razsežnosti pravica do zdravega okolja predstavlja univerzalno vrednoto, ki velja tako za sedanje kot za prihodnje generacije.[6]
Medgeneracijsko pravičnost je Medameriško sodišče izrecno naslovilo v zadevi Prebivalci La Oroye proti Peruju[7] in jo uporabilo pri interpretaciji načela največje koristi otroka[8]:
142. […] Zato mora država na podlagi načela medgeneracijske pravičnosti zagotoviti, da dejavnosti podjetij ne vplivajo na pravice otrok, in mora sprejeti posebne ukrepe zaščite za ublažitev učinkov okoljskega onesnaževanja, kadar to predstavlja znatno tveganje za otroke […][9]
Sklicevaje na svojo preteklo judikaturo je medgeneracijsko pravičnost celovito razdelalo v Svetovalnem mnenju OC-32/25 o podnebni krizi in človekovih pravicah[10]. Ugotovilo je, da gre z vidika urejanja razmerij med sedanjimi in prihodnjimi generacijami za institut soroden načeloma prevencije in progresivnosti ter previdnostnemu načelu, ki pa soobstaja z načelom skupnih, a diferenciranih obveznosti kot podlage urejanja razmerij med državami[11]:
308. […] Države morajo z oblikovanjem okoljskih politik aktivno prispevati k zagotavljanju, da sedanje generacije zapustijo stabilno okolje, ki bo prihodnjim generacijam omogočilo podobne možnosti za razvoj. Na ta način je to načelo tesno povezano z načeli preventive, previdnosti in progresivnosti.[12]
310. Na podlagi teh načel morajo države zagotoviti pravično porazdelitev bremena podnebnih ukrepov in vplivov podnebnih sprememb, pri čemer morajo upoštevati svoj prispevek k vzrokom za podnebne spremembe in svoje posamezne zmožnosti. Ta porazdelitev mora preprečiti nalaganje nesorazmernih bremen članom tako prihodnjih kot sedanjih generacij. […][13]
Praksa Medameriškega sodišča kaže, da načelo medgeneracijske pravičnosti nudi robustno zaščito pravic prizadetih posameznikov (zlasti otrok) in interesov bodočih generacij v konkretnih pravnih sporih, hkrati pa njegova uporaba razpira številne konceptualne izzive, zlasti glede neposrednega priznavanja bodočih generacij kot samostojnih nosilcev pravic.[14]
2.2. Evropsko sodišče za človekove pravice
ESČP je načelo medgeneracijske pravičnosti v sodbi Verein Klimaseniorinnen Schweiz in drugi proti Švici[15] pripoznalo pod nazivom medgeneracijska delitev bremen. Ob tem je poudarilo, da so nosilci pravic formalno gledano pripadniki trenutnih generacij, interese prihodnjih generacij pa varuje uporaba konvencijskih pravic v luči medgeneracijske pravičnosti:
420. [...] medgeneracijska delitev bremen ima poseben pomen tako v razmerju do različnih generacij trenutno živečih kot tudi v razmerju do prihodnjih generacij. Medtem ko se pravne obveznosti, ki za države izvirajo iz Konvencije, raztezajo na trenutno živeče posameznike [...], medgeneracijska perspektiva poudarja tveganje […] ter utemeljuje možnost sodnega nadzora.[16]
Podobno kot Medameriško sodišče tudi ESČP medgeneracijsko pravičnost razume kot preprečevanje prelaganja nesorazmernih podnebnih tveganj na prihodnost. Pri tem se v veliki meri opira na konstrukt medčasovnih jamstev svobode[17], ko jih je opredelilo nemško zvezno ustavno sodišče v zadevi Neubauer.[18] Vendar pa je zaradi procesnih omejitev[19] bilo priložnosti za uporabo načela medgeneracijske pravičnosti v konkretnih sporih tu manj kot pred Medameriškim sodiščem.
3. Meddržavno sodišče
Meddržavno sodišče je načelo medgeneracijske pravičnosti kratko naslovilo v Svetovalnem mnenju o obveznostih držav glede podnebnih sprememb iz leta 2025[20]. Institut je utemeljilo sklicevaje na koncept planetarnega oziroma podnebnega skrbništva[21]. Ob tem je spomnilo na ugotovitve Medvladnega foruma za človekove pravice o nepovratni naravi in daljnosežnih učinkih podnebnih sprememb:
156. Medgeneracijska pravičnost je izraz ideje, da so sedanje generacije skrbniki človeštva, ki imajo nalogo ohranjati dostojne življenjske pogoje in jih predati prihodnjim generacijam. Medvladni forum za podnebne spremembe je poudaril, da bodo učinki globalnega segrevanja prizadeli več generacij […][22]
Nadalje je Meddržavno sodišče analiziralo pravno naravo instituta medgeneracijske pravičnosti z vidika virov mednarodnega prava.[23] Ugotovilo je, da gre za poseben izraz splošnega pravnega načela pravičnosti, ki privzema tudi pravni položaj tega načela:
157. Po mnenju Sodišča je medgeneracijska pravičnost pojavna oblika pravičnosti v splošnem in ima tako enak pravni pomen kot vodilo za razlago veljavnih pravil. Zato so vidiki medgeneracijske pravičnosti upoštevni infra legem, ne nadomeščajo ali presegajo pa meja uporabljivega prava. […][24]
V istem svetovalnem mnenju Meddržavno sodišče obravnava načelo pravičnosti in ugotavlja, da je njegova funkcija izpeljava primernih pravičnih rešitev iz veljavnega prava.[25] Gre za pravičnost infra legem, ki jo je Meddržavno sodišče večkrat opredelilo v svoji dosedanji praksi.[26] Medgeneracijska pravičnost je torej merilo, po katerem države izvajajo obveznosti, izhajajoče iz zanje zavezujočih mednarodnih pogodb in mednarodnega običajnega prava:
157. […] Ustrezno upoštevanje interesov prihodnjih generacij in dolgoročnih posledic ravnanja so vidiki pravičnosti, ki jih je treba upoštevati, kadar države razmišljajo o politikah in ukrepih, se zanje odločajo ter jih izvajajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti na podlagi ustreznih pogodb in mednarodnega običajnega prava.[27]
Takšen pristop krepi uporabljivost obstoječih instrumentov in dopolnjuje judikaturo mednarodnih in regionalnih teles za človekove pravice[28], vendar pa ozko razumevanje medgeneracijske pravičnosti kot interpretativnega orodja omejuje možnosti uveljavljanja[29] pravic oziroma interesov prihodnjih generacij. Ob tem Meddržavno sodišče pravzaprav ne pojasni, zakaj institut medgeneracijske pravičnosti obravnava izključno kot pravičnost infra legem. Obenem se v razdelku svetovalnega mnenja o (splošni) pravičnosti[30] sklicuje na prakso glede pravičnosti infra legem, ter navaja odločitev v zadevi Continental Shelf (Tunizija/ Libijska arabska džamahirija), ki pravičnost obravnava kot neposredno uporabljivo pravno načelo[31] (pravičnost praeter legem).
4. Zaključek
Na področju prava podnebnih sprememb načelo medgeneracijske pravičnosti odraža zavedanje, da si pretekle, trenutne in prihodnje generacije delijo Zemljo in njene zmožnosti zagotavljanja ustreznih pogojev za življenje v skupnem planetarnem skrbništvu[32], podnebne spremembe pa predstavljajo dolgoročno tveganje[33] tem zmožnostim. Nadnacionalna oziroma meddržavna sodišča prepoznavajo pomen tega načela pri uresničevanju obveznosti držav, izhajajočih iz človekovih pravic in prevzetih mednarodnopravnih zavez na področju podnebnih sprememb. Pri tem medgeneracijske pravičnosti praviloma ne obravnavajo kot samostojnega standarda, pač pa kot merilo razlage oziroma posebno vsebino obstoječih obveznosti.
Seznam literature
Brown Weiss, Edith. Intergenerational Equity. Max Planck Encyclopedia of Public International Law, 2021. [online]. https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e1421?prd=MPIL (dostopano 8. november 2026).
Diaz-Cruces, Eliana in drugi. Intergenerational Equity in International Climate Law as a Legal Criterion for the Interpretation of State Climate Obligations According to the ICJ 2026. Laws, Vol. 15, Issue 1, 2026. https://www.mdpi.com/2075-471x/15/1/10 (dostopano 7. november 2026).
Eyadat, Mohammad. Evaluating the Advisory Opinion of the International Court of Justice on Climate Change: Foundations and Implementation Challenges of Climate Justice in Developing States. World Islamic Sciences and Education University, 2026. [online]. https://assets-eu.researchsquare.com/files/rs-10304852/v1/76ebb1ef-feb8-409b-8f58-0b2fab1eff4b.pdf?c=1786382359 (dostopano 7. november 2026).
Montalván-Zambrano, Digno. The environmental rights of children and future generations in the Inter-American Court of Human Rights: Advances and challenges. Oñati Socio-Legal Series, 2026. [online]. https://opo.iisj.net/index.php/osls/article/view/2551/2992 (dostopano 8. november 2026).
Nolan, Aoife. Inter-generational Equity, Future Generations and Democracy in the European Court of Human Rights’ Klimaseniorinnen Decision, EJIL:Talk, 2024. [online]. https://www.ejiltalk.org/inter-generational-equity-future-generations-and-democracy-in-the-european-court-of-human-rights-klimaseniorinnen-decision/ (dostopano 8. november 2026).
Opombe
* Prispevek je nastal na podlagi predstavitve "The Concept of Intergenerational Equity in Jurisprudence and its Implications for the Future Climate Litigation and Policies" na konferenci "ClimateXLaw", ki je potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani med 10. in 11. septembrom 2026. Soavtorici predstavitve s konference sta Ana Mencin in Alin Žerjal.
** Študent drugostopenjskega magistrskega študija prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
[1] Medgeneracijska pravičnost kot institut ni vezana izključno na podnebne spremembe, pač pa se uporablja na celotnem področju varstva okolja. V najširšem smislu, kjer pravičnost ni merilo razporeditve naravnih virov, lahko ureja tudi zaščito kulturne dediščine, dolgoročno vzdržnost sistemov socialnega varstva in druga področja.
[2] V zadevi Skupnost Mayagna (Sumo) Awas Tingni proti Nikaragvi so pritožniki zaradi podeljevanja koncesij za sečnjo na območju avtohtone skupnosti brez njenega soglasja zatrjevali kršitev pravice do zasebne lastnine in pravice do sodnega varstva.
[3] Mayagna (Sumo) Awas Tingni Community v Nicaragua, IACtHR Series C, No 79 (31 August 2001).
[4] Prav tam, para. 149 (prevod avtorja). Izvirno: "For indigenous communities, relations to the land are not merely a matter of possession and production but a material and spiritual element which they must fully enjoy, even to preserve their cultural legacy and transmit it to future generations."
[5] Request Made by the State of Colombia concerning State Obligations in Relation to the Environment in the Context of the Protection and Guarantee of the Rights to Life and to Personal Integrity (Advisory Opinion OC-23/17), IACtHR Series A, No 23 (15 November 2017).
[6] Prav tam, para. 49 (prevod avtorja). Izvirno: "In its collective dimension, the right to a healthy environment constitutes a universal value that is owed to both present and future generations."
[7] Inhabitants of La Oroya v. Peru, IACtHR Series C, No 511 (Nov. 27, 2023).
[8] V zadevi La Oroye proti Peruju je Medameriško sodišče kršitve konvencijskih pravic presojalo skozi prizmo dolžnosti nadzora države nad lokalnim onesnaževalcem. Med zatrjevanimi so bile tudi kršitve pravic otrok.
[9] Inhabitants of La Oroya v. Peru, para. 142 (prevod avtorja). Izvirno: "Therefore, and by virtue of the principle of intergenerational equity, the State must ensure that the polluting activities of companies do not affect children’s rights and must adopt special measures of protection to mitigate the effects of environmental pollution when it poses a significant risk for children".
[10] Request made by the Republic of Chile and the Republic of Columbia concerning Climate Emergency and Human Rights (Advisory Opinion OC-32/25), IACtHR Series A, No 32 (29 May 2025).
[11] Načelo skupnih, a diferenciranih obveznosti sicer odraža t. i. intrageneracijsko pravičnost, ki drugače od medgeneracijske (intergeneracijske) pravičnosti ureja razmerja znotraj trenutne generacije.
[12] Advisory Opinion OC-32/25, para. 308 (prevod avtorja). Izvirno: "States are required to actively contribute through the creation of environmental policies aimed at ensuring that current generations leave behind a stable environment that will allow future generations similar opportunities for development. In this way, this principle is closely related to the principles of prevention, precaution and progressivity."
[13] Prav tam, para. 310 (prevod avtorja). Izvirno: "Based on these principles, States should ensure an equitable distribution of the burden of climate action and climate impacts, taking into account their contribution to the causes of climate change and their respective capabilities. This distribution should avoid the imposition of disproportionate burdens on members of both future and present generations."
[14] Montalván-Zambrano, 2026, str. 1.
[15] Verein KlimaSeniorinnen Schweiz and Others v. Switzerland, no. 53600/20, ECHR 2024.
[16] Prav tam, §420 (prevod avtorja). Izvirno: "[…] intergenerational burden‑sharing assumes particular importance both in regard to the different generations of those currently living and in regard to future generations. While the legal obligations arising for States under the Convention extend to those individuals currently alive […] the intergenerational perspective underscores [...] justification for the possibility of judicial review."
[17] Medčasovna jamstva svobode označujejo obveznost države varovati splošno svobodo posameznika skozi čas, vključno s sorazmerno porazdelitvijo tveganj zanjo.
[18] Nolan, 2024, str. 4.
[19] ESČP ni vsebinsko obravnavalo pritožb v zadevah Duarte Agostinho in drugi proti Portugalski in drugim državam ter zadeve Carême proti Franciji, saj jih je razglasilo za nedopustne.
[20] Obligations of States in respect of Climate Change, Advisory Opinion, 23 July 2025, I.C.J. Reports 2025.
[21] Diaz-Cruces in drugi, 2026, str. 16.
[22] Obligations of States in respect of Climate Change, para. 156 (prevod avtorja). Izvirno: "Intergenerational equity is an expression of the idea that present generations are trustees of humanity tasked with preserving dignified living conditions and transmitting them to future generations. The IPCC has underscored that the effects of global warming will cut across generations […]".
[23] Pravičnost se pogosto obravnava kot splošno pravno načelo po 38(1)(c). členu Statuta Meddržavnega sodišča, vendar njen domet v strukturi virov mednarodnega prava ni popolnoma pojasnjen in niti ne enovit. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je pravičnost lahko bodisi sredstvo razlage (infra legem) ali pa materialni pravni vir, ki obstaja ob veljavnem pravu (praeter legem) ali celo v nasprotju z njim (contra legem).
[24] Obligations of States in respect of Climate Change, para. 156 (prevod avtorja). Izvirno: "In the Court’s view, intergenerational equity is a manifestation of equity in the general sense and thus shares its legal significance as a guide for the interpretation of applicable rules. Accordingly, considerations of intergenerational equity must play a role infra legem, without displacing or exceeding the limits of the applicable law."
[25] Prav tam, para. 153.
[26] Meddržavno sodišče se v Svetovalnem mnenju sklicuje na sodbe v zadevah North Sea Continental Shelf (Zvezna republika Nemčija proti Danski in Zvezna republika Nemčija proti Nizozemski), Fisheries Jurisdiction (Združeno kraljestvo proti Irski) in Frontier Dispute (Burkina Faso in Mali).
[27] Obligations of States in respect of Climate Change, para. 157 (prevod avtorja). Izvirno: "Due regard for the interests of future generations and the long-term implications of conduct are equitable considerations that need to be taken into account where States contemplate, decide on and implement policies and measures in fulfilment of their obligations under the relevant treaties and customary international law."
[28] Diaz-Cruces in drugi, 2026, str. 13.
[29] Eyadat, 2026, str. 11.
[30] Obligations of States in respect of Climate Change, paras.152-154.
[31] Continental Shelf (Tunisia/Libyan Arab Jamahiriya), Judgment, I.C.J. Reports 1982, p. 18, para. 71.
[32] Brown Weiss, 2021, str. 4.
[33] Prav tam, str. 5.
