Nadzor neposrednih tujih naložb v Sloveniji in analiza statistike priglasitev
Maja Kalin[1]
Rok Tretjak[2]
Izvleček: Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.
Ključne besede: tuje neposredne naložbe, Uredba 2019/452, Zakon o spodbujanju investicij, Evropska unija, nadzor investicij.
Analiza ureditve neposrednih tujih naložb v Evropski uniji in Republiki Sloveniji
I. Uvod
V zadnjih desetletjih so neposredne tuje naložbe (v nadaljevanju: »NTN«) predstavljale enega ključnih gonil globalne gospodarske rasti, saj omogočajo prenos kapitala, tehnologije in znanja ter krepijo konkurenčnost držav. V Evropski uniji (v nadaljevanju: »EU« ali »Unija«) se je pomen NTN kot vira gospodarske dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih močno povečal; med letoma 2015 in 2024 je EU beležila rast NTN (7,5 %), pri čemer je letno v povprečju prejela približno 5.250 NTN.[3]
EU je pri tem tradicionalno zagovarjala visoko stopnjo odprtosti za tuje vlagatelje, zlasti na podlagi načela prostega pretoka kapitala, ki predstavlja eno izmed temeljnih svoboščin notranjega trga. Vendar pa so se v zadnjem obdobju, ob naraščajoči vlogi geopolitičnih dejavnikov v gospodarstvu, pokazala tudi tveganja, ki presegajo zgolj ekonomsko dimenzijo investicij. NTN so namreč vse bolj usmerjene v kritično infrastrukturo in napredne tehnološke sektorje, kot so telekomunikacije, kar je v EU vzbudilo zaskrbljenost glede posledic, ki jih lahko imajo NTN za varnost in javni red, zlasti v strateških sektorjih Unije.[4]
Zaradi visoke stopnje integracije znotraj EU lahko NTN v eni državi članici predstavljajo tveganje za varnost ali javni red tudi v drugi državi članici ali v celotni Uniji.[5] Posledično se je v evropskem pravnem prostoru okrepila napetost med ohranjanjem odprtega in konkurenčnega trga ter zaščito varnosti in javnega reda. Kot odgovor na te izzive je bila sprejeta Uredba 2019/452,[6] ki vzpostavlja okvir za pregled NTN na ravni EU, vendar ne uvaja enotnega sistema nadzora, temveč ohranja primarno pristojnost držav članic.
Namen tega članka je analizirati delovanje evropskega okvira nadzora NTN ter njegovo implementacijo v slovenski pravni red. Članek zagovarja tezo, da trenutna ureditev nadzora NTN v Uniji in Sloveniji sicer predstavlja nujen odziv na varnostna tveganja globaliziranega gospodarstva, vendar zaradi svoje pravne nedoločenosti in široke diskrecije držav članic ne zagotavlja niti zadostne pravne varnosti niti enotnega ali učinkovitega delovanja notranjega trga. Trenutna ureditev ne predstavlja končne rešitve, temveč zgolj prehodni model, ki zahteva nadaljnjo harmonizacijo in normativno izpopolnitev.
II. Pravna ureditev na ravni EU
Uredba 2019/452 ne usklajuje nacionalnih sistemov pregledovanja, temveč ohranja temeljno načelo, da ostaja odločanje o posameznih investicijah v pristojnosti držav članic (recital 8 ter člen 1(2)). Država članica sama odloči, ali bo uvedla nacionalni mehanizem pregledovanja. Če ga vzpostavi, mora biti ta transparenten in nediskriminatoren, delovati mora v predpisanih rokih, tujim vlagateljem pa mora omogočiti pritožbo zoper odločitve o pregledu (člen 3).
Uredba uvaja poseben mehanizem sodelovanja, v okviru katerega mora država članica, ki izvaja pregled NTN, o tem čim prej obvestiti druge države članice in Evropsko komisijo (»Komisija«). Druge države članice lahko predložijo pripombe, Komisija pa lahko izda mnenje, kadar bi investicija lahko vplivala na varnost ali javni red v več kot eni državi članici. Čeprav so ta mnenja formalno nezavezujoča, jih mora država članica »ustrezno upoštevati« (člen 6), končna odločitev o odobritvi, pogojni odobritvi ali prepovedi investicije pa ostaja pri njej.[7]
V zadnjih letih se je število držav članic z vzpostavljenim mehanizmom pregleda NTN postopoma povečevalo. Ciper je mehanizem pregleda kot zadnja država članica uvedel aprila 2026, tako da imajo zdaj nacionalni mehanizem pregleda NTN vzpostavljen vse države članice.[8] Podatki iz leta 2024 o praksi pregleda investicij kažejo, da mehanizem nadzora ne omejuje bistveno investicij. V letu 2024 je bilo obravnavanih 3.136 primerov, od katerih je bilo 86 % odobrenih brez pogojev, približno 9 % pa z določenimi omejitvami, medtem ko je bilo prepovedanih le okoli 1 % investicij.[9] Tudi na ravni EU mehanizma sodelovanja večina primerov ne zahteva poglobljene obravnave, saj je Komisija 92 % primerov zaključila že v začetni fazi v roku 15 dni, mnenje pa je izdala v manj kot 2 % primerov.[10]
Januarja 2024 je Komisija predstavila predlog sprememb Uredbe 2019/452,[11] ki uvaja obveznost, da vse države članice vzpostavijo mehanizem pregleda NTN, določa minimalni obseg obveznega pregleda transakcij, zlasti za projekte ali programe v interesu Unije ter občutljive gospodarske sektorje,[12] in razširja področje uporabe tudi na posredne investicije znotraj EU, kadar so vlagatelji iz EU dejansko pod nadzorom subjektov iz tretjih držav.[13] S tem odgovarja tudi na zadevo Xella,[14] v kateri Uredba 2019/452 zaradi ozke razlage pojma tuje neposredne investicije ni zajela položaja, kjer je bil investitor sicer ustanovljen v EU, vendar posredno povezan s subjektom iz tretje države.[15] Uredba (EU) 2026/1386[16] je bila objavljena v Uradnem listu EU 26. junija 2026, uporabljati pa se bo začela 17. januarja 2028, ko bo Uredba 2019/452 razveljavljena. Do tega datuma morajo države članice svoje mehanizme pregleda uskladiti z novimi minimalnimi zahtevami.[17]
III. Pravna ureditev na ravni Republike Slovenije
V Republiki Sloveniji smo prvo primerljivo ureditev glede NTN pridobili z interventno covidno zakonodajo, in sicer z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (»ZIUOOPE«),[18] medtem ko je to področje danes celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju investicij (»ZSInv«).[19]
Obveznost priglasitve in postopek pregleda
V skladu z ZSInv nastane obveznost priglasitve NTN, kadar so kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (I) investitor ima status tujega investitorja, (II) izvede NTN v smislu ZSInv, ter (III) se NTN nanaša na eno izmed taksativno določenih področij.[20] ZSInv obveznost priglasitve omejuje na investitorje iz tretjih držav (člen 2 ZSInv), medtem ko je po ZIUOOPE veljala tudi za investitorje iz držav članic EU (člen 69 ZIUOOPE).[21] Za NTN se šteje neposredna ali posredna pridobitev najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah obstoječe ali novoustanovljene slovenske gospodarske družbe (člena 2 in 31.a ZSInv). Glede področij je odločilno, na katerem področju ciljna družba »dejansko in pretežno izvaja dejavnost« (člen 31.č(5) ZSInv), pri čemer ZSInv v pretežni meri sledi seznamu iz Uredbe 2019/452.
Priglasitev je treba opraviti v 15 dneh pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, trenutno Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (»Ministrstvo«) (člena 4.b in 31.a ZSInv). Za razliko od postopkov na področju varstva konkurence tuji vlagatelj ni zavezan k t. i. standstill obveznosti,[22] zato gre za retroaktivni nadzor, pri katerem Ministrstvo o usodi že izvedene naložbe odloča naknadno. Postopek pregleda poteka dvostopenjsko: v predhodnem postopku komisija za priglasitve preveri, ali so pogoji za priglasitev sploh izpolnjeni (člen 31.c ZSInv). Če oceni, da bi NTN lahko vplivala na varnost ali javni red, Ministrstvo s sklepom uvede vsebinski pregled, za katerega ima strokovna skupina na voljo instrukcijski rok dveh let. Ministrstvo nato NTN odobri, omejeno odobri ali prepove, pri čemer lahko tujemu vlagatelju naloži tudi odsvojitev pridobljenega deleža (člena 31.č in 31.e ZSInv). V dveh letih od sklenitve pravnega posla lahko Ministrstvo po uradni dolžnosti uvede tudi postopek ponovnega pregleda (člen 31.č ZSInv).
Statistični podatki glede priglasitev
Na zahtevo za informacije je Ministrstvo podalo statistične podatke glede števila priglasitev v Republiki Sloveniji. V skladu s posredovanimi podatki je bilo med letoma 2023 in 2025 priglašenih 199 priglasitev, in sicer 54 leta 2025, 44 leta 2024 in 101 leta 2023. Pri tem je treba dodati, da je bil del priglasitev v letu 2023 opravljen še po starem ZIUOOPE, ko je bil obseg obveznosti priglasitve širši kot po ZSInv.[23] Od vseh priglasitev je bilo pri 118 priglasitvah ugotovljeno, da ni šlo za tujega vlagatelja, tujo neposredno naložbo ali kritično dejavnost, zato je bila izdana odločba o zavrnitvi. Pri preostalih 81 priglasitvah pa je bila izdana odločba, da so sicer izpolnjeni zakonski pogoji, vendar tuja neposredna investicija nima vpliva na varnost ali javni red v Republiki Sloveniji. Posledično so bile vse priglašene neposredne tuje naložbe v Republiki Sloveniji odobrene. Ministrstvo je za leto 2025 posredovalo tudi podrobne podatke, iz katerih izhaja, da je od 54 priglasitev v letu 2025 podrobno presojalo zgolj 2 priglasitvi, obe na področju kritične digitalne infrastrukture.[24]
Ministrstvo je za leto 2025 posredovalo tudi podrobne podatke glede sektorjev, v katerih so bile izvedene priglasitve. Med 54 priglašenimi projekti v letu 2025 je največ naložb prispelo s področja kritične energetske, vodne, pristaniške in logistične infrastrukture, in sicer 14, sledijo kritične tehnologije, med njimi polprevodniki, umetna inteligenca in kvantne tehnologije, z 11 priglasitvami ter kritična digitalna infrastruktura, kamor sodijo podatkovni centri, podmorski kabli, sateliti in računalništvo v oblaku, s 6 priglasitvami. Enako število priglasitev, prav tako 6, je zabeleženo na področju zdravstva in farmacije, po 3 pa na področju obrambe in tehnologij z dvojno rabo ter medijev. Področje pridelave in preskrbe s hrano je zabeležilo 2 priglasitvi, preostalih 9 pa je razvrščenih v kategorijo ostalo.[25]
IV. Pravna ocena ureditve
Ureditev predstavlja pomemben korak pri zagotovitvi nadzora nad NTN, ki jih tuji investitorji izvajajo znotraj EU oziroma Republike Slovenije, vendar je v trenutni obliki pravno nedorečena in hkrati prepušča preveč diskrecije Ministrstvu oziroma organom držav članic.
Čeprav ureditev vsebuje obsežen seznam področij, za katera je priglasitev obvezna, zakon ne ponuja nobenih meril za razlago obsega teh področij, niti ne opredeljuje, kdaj se šteje, da družba na določenem področju pretežno opravlja svojo dejavnost. Interpretacijsko negotovost dodatno poglablja trojna praznina: ZSInv ne predvideva podzakonskih aktov, ki bi to materijo uredili podrobneje, Ministrstvo ni izdalo razlagalnih smernic, domača sodna praksa pa na tem področju še ne obstaja. Na ravni EU položaja ne izboljšuje niti skromna jurisprudenca Sodišča EU, ki se je do zdaj z omenjeno problematiko ukvarjalo zgolj v eni sodbi.[26]
Nedoločnost področja potrjuje tudi statistika priglasitev. Od priglasitev, izvedenih med leti 2023 in 2025, več kot polovica vlog sploh ni izpolnjevala zakonskih pogojev za pregled. Ker sta pojma tujega investitorja in višine naložbe kot druga dva pogoja za priglasitev v zakonu natančno določena, je mogoče sklepati, da večina teh priglasitev ni izpolnjevala pogoja glede kritičnega področja.
Dodatno potrditev daje statistika za leto 2025, kjer sta zgolj 2 priglasitvi terjali podrobnejši pregled s strani Ministrstva. Iz tega izhaja, da se priglasi bistveno več naložb, kot bi bilo potrebno. Posledično se Ministrstvo ukvarja z nepotrebnimi priglasitvami, namesto da bi se osredotočilo na NTN, ki dejansko lahko vplivajo na varnost in javni red v Republiki Sloveniji. Takšna ureditev negativno vpliva tudi na tuje investitorje. Ti morajo v številnih primerih priglasiti naložbe zgolj zato, ker iz zakona ni mogoče jasno razbrati, ali bo Ministrstvo določeno dejavnost štelo za kritično. Dodatno negotovost povzroča ex post facto narava ureditve. Ministrstvo namreč odloča o že izvedenih in tudi že plačanih naložbah, ZSInv pa določa, da lahko postopek traja tudi več kot dve leti. Tuji investitor, ki priglasi NTN, tako nosi tveganje, da mu bo Ministrstvo tudi več kot dve leti po izvedbi naložbe naložilo odsvojitev pridobljenega deleža. Uredba 2026/1386 bo za naložbe v obveznem sektorskem obsegu, razen za greenfield investicije, zahtevala predhodno odobritev (člen 4(15) Uredbe 2026/1386), kar bo v tem delu terjalo odmik od sedanje ureditve po ZSInv.[27]
Celotne kritike sistema pa ni mogoče pripisati zgolj slovenski ureditvi. Slovenski primer odraža širši problem evropskega sistema nadzora NTN, saj Uredba 2019/452 ni vzpostavila popolnoma harmoniziranega sistema, temveč je državam članicam pustila razmeroma ohlapne obveznosti in jim prepustila široko diskrecijo pri implementaciji, zlasti glede postopkov priglasitve. Nacionalni mehanizmi držav članic[28] se kljub skupnemu evropskemu okviru še vedno bistveno razlikujejo po področju uporabe in postopku, kar povzroča pravno negotovost za vlagatelje ter zmanjšuje koherentnost in učinkovitost sistema kot celote.[29] Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da se je približno 42 % NTN nahajalo v državah članicah brez polno uporabnega mehanizma pregleda,[30] razlike v obsegu in pokritosti kritičnih sektorjev pa povzročajo »slepe pege«, ki ogrožajo varstvo na ravni EU.[31]
Kljub temu pa to ne izključuje potrebe po nacionalnih izboljšavah, zlasti po jasnejši opredelitvi kritičnih področij, izdaji razlagalnih smernic in večji procesni predvidljivosti. Glede potencialnih izboljšav lahko pogledamo tudi primerjalnopravne rešitve implementacije ureditve NTN v drugih državah EU. Irski Department of Enterprise, Tourism and Employment je denimo izdal podroben vodič za investitorje glede priglasitev NTN, v katerem sistematično pojasnjuje interpretacijo določb o posameznih sektorjih.[32] Podoben pristop je nedavno ubrala tudi sosednja Avstrija, kjer je Bundesministerium für Wirtschaft, Energie und Tourismus objavilo smernice za razlago sektorskih določb.[33]
Da bi napetost med ohranjanjem odprtega in konkurenčnega trga ter varstvom varnosti in javnega reda ostala pravno obvladljiva, ne zgolj politično deklaratorna, mora zakonodajalec, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, jasno zamejiti meje dopustne diskrecije. Njen ključni vir so odprti in nedoločni pravni pojmi, tako pri priglasitvi kot pri vsebinski presoji, česar nova Uredba 2026/1386 ne odpravlja. Nacionalni pravni red bi zato moral bodisi z zakonskimi spremembami bodisi z izdajo podzakonskih aktov in smernic pristojnih organov določiti jasnejša vsebinska merila za razlago teh pojmov. Le na ta način je mogoče zagotoviti, da diskrecijsko odločanje ostane v okvirih pravne države in ne preraste v instrument arbitrarnega nadzora nad tujimi naložbami.
V. Sklep
Analiza kaže, da sta EU in Slovenija v zadnjem desetletju vzpostavili okvir za nadzor NTN kot odziv na varnostne izzive, povezane z usmerjanjem naložb v strateška področja. Čeprav Uredba 2019/452 vzpostavlja mehanizem sodelovanja in izmenjave informacij, ne zagotavlja enotnega sistema pregleda, kar skupaj z neenotno implementacijo in ozko opredelitvijo NTN zmanjšuje njegovo učinkovitost na ravni Unije.
Tudi slovenska ureditev po ZSInv ostaja nedorečena, zlasti glede obsega priglasitvenih obveznosti, kar ustvarja pravno negotovost in neučinkovitost v praksi. To potrjuje visoko število neutemeljenih priglasitev ter problem retroaktivnega odločanja, ki lahko posega v že izvedene naložbe.
Uredba 2026/1386, ki bo nadomestila Uredbo 2019/452, prinaša pomembne izboljšave, zlasti širitev področja uporabe, uvedbo minimalnih standardov in obveznost nacionalnih mehanizmov, vendar bo njena učinkovitost odvisna od dosledne implementacije in nadaljnje harmonizacije.
Za Slovenijo, ki bo morala ZSInv do 17. januarja 2028 uskladiti z novo uredbo, to pomeni priložnost za jasnejšo normativno ureditev ZSInv, zlasti z določitvijo razlagalnih meril in podzakonskimi akti, ki bi zmanjšali pravno negotovost. Ostaja pa odprto, ali bo EU v prihodnje prešla od koordinacijskega modela k bolj enotni ureditvi nadzora NTN.
Seznam literature
Baker McKenzie. »European Union: Council Backs Major Reform of Investment Screening.« Foreign Investment and National Security Blog. 1. julij 2026. https://foreigninvestment.bakermckenzie.com/2026/07/01/european-union-council-backs-major-reform-of-investment-screening/.
Baker McKenzie. »The Revised EU FDI Screening Regulation: A new era of FDI enforcement in the EU.« Foreign Investment and National Security Blog. 1. julij 2026. https://foreigninvestment.bakermckenzie.com/2026/07/01/the-revised-eu-fdi-screening-regulation-a-new-era-of-fdi-enforcement-in-the-eu/.
Črnilec, Matej in Hubman, Manja. »Slovenia.« V The International Comparative Legal Guide to: Foreign Direct Investment Regimes 2024, edited by Bernardine Adkins and Samuel Beighton. London: Global Legal Group. 2023. https://www.schoenherr.eu/media/xpkblzcj/fdi24-chapter-26_slovenia.pdf.
De Kok, Jochem. »Investment Screening in the EU: From Liberalisation to the State of Exception.« Journal of World Investment & Trade 27 (2026): 250–284. 3. oktober 2025. https://doi.org/10.1163/22119000-12340387.
Denk, Stephan in Marcel Neuhauser. »New Austrian FDI Guidance: What Investors Need to Know Now.« Freshfields Transactions (blog). 16. februar 2026. https://www.freshfields.com/en/our-thinking/blogs/transactions/new-austrian-fdi-guidance-what-investors-need-to-know-now-102mihv.
Department of Enterprise, Tourism and Employment (Ireland). Inward Investment Screening: Guidance for Stakeholders and Investors. December 2024. https://enterprise.gov.ie/en/publications/publication-files/inward-investment-screening-guidance-for-stakeholders-and-investors1.pdf.
Evropska komisija. »An EU Approach to Enhance Economic Security.« Press corner. 20. junij 2023. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_23_3358.
Evropska komisija. »Factsheet Economic Security - Proposal for a new regulation on the screening of foreign investments.« Press corner. 2024. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/fs_24_367.
Evropska komisija. »Factsheet on the EU investment screening regulation.« CIRCABC. 4. julij 2022. https://circabc.europa.eu/ui/group/be8b568f-73f3-409c-b4a4-30acfcec5283/library/5975e8f0-7679-47a2-9770-a49aedd5cef9/details.
Evropska komisija. »Investment Screening.« Trade and Economic Security.« https://policy.trade.ec.europa.eu/enforcement-and-protection/investment-screening_en.
Evropska komisija. »Report from the Commission to the European Parliament and the Council: Fifth Annual Report on the Screening of Foreign Direct Investments into the Union.« COM(2025) 632. 14. oktober 2025. https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=COM(2025)632&lang=en.
Evropska komisija. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pregledu tujih naložb v Uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta. COM(2024) 23. 24. januar 2024.
Evropski parlament. »Revision of the Foreign Direct Investment (FDI) Screening Regulation.« Legislative Train Schedule.« 20. marec 2026. https://www.europarl.europa.eu/legislative-train/theme-an-economy-that-works-for-people/file-revision-of-the-fdi-screening-regulation.
Evropsko računsko sodišče. »Special Report 27/2023: Screening foreign direct investments in the EU.« Publications Office of the European Union Luxembourg. 2023. https://www.eca.europa.eu/ECAPublications/SR-2023-27/SR-2023-27_EN.pdf.
Groussot, Xavier, Michael, Savvas in Mlynarcikova, Ema. »The Screening of Foreign Investments in EU Law: When ‘Security and Public Order’ Become the New Black in Internal Market Laws and Policies.« Nordic Journal of European Law 2024, no. 3 (2024): 25–49. https://www.researchgate.net/publication/384353354_The_Screening_of_Foreign_Investments_in_EU_Law_When_'Security_and_Public_Order'_Become_the_New_Black_in_Internal_Market_Laws_and_Policies.
Hočevar, Barbara, Pipan Nahtigal, Nataša, Remec, Špela in Štravs, Miha. »Slovenia: An Introduction to Corporate/Commercial Law.« Chambers and Partners. https://chambers.com/content/item/3980.
Kokott, Juliane. »The ECJ and Investment Control: Intensified Investment Screening.« CELIS Institute. 26. november 2024. https://www.celis.institute/posts-celis-2019/the-ecj-and-investment-control-intensified-investment-screening/.
Kox, Sofie. »The New Foreign Investment Screening Regulation: From Trilogues to the Official Journal.« Kluwer Competition Law Blog. 15. julij 2026. https://legalblogs.wolterskluwer.com/competition-blog/the-new-foreign-investment-screening-regulation-from-trilogues-to-the-official-journal/.
Madatali, Hannah Ahamad in Torlai, Lucia. »Revision of the EU Foreign Direct Investment Screening Regulation.« European Parliamentary Research Service. 22. julij 2024. https://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document/EPRS_BRI(2024)762844.
OECD. »Framework for Screening Foreign Direct Investment into the EU: Assessing Effectiveness and Efficiency.« OECD Publishing. 1. januar 2022. https://www.oecd.org/en/publications/framework-for-screening-foreign-direct-investment-into-the-eu_f75ec890-en.html.
Sodišče Evropske Unije. Sodba Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. v. Innovációs és Technológiai Miniszter. 13. julij 2023. C-106/22. ECLI:EU:C:2023:568.
Sporočilo Komisije: Smernice za države članice o neposrednih tujih naložbah in prostem pretoku kapitala iz tretjih držav ter zaščiti evropskih strateških sredstev pred začetkom uporabe Uredbe (EU) 2019/452 (uredba o pregledu neposrednih tujih naložb). UL C 99 I/1. 26. marec 2020.
Sporočilo Komisije: Smernice za države članice v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami iz Rusije in Belorusije zaradi vojaške agresije proti Ukrajini in omejevalnih ukrepov iz nedavnih uredb Sveta o sankcijah. UL C 151 I/1. 6. april 2022.
Svet EU. »Foreign investment screening: Council signs off on updated framework.« Sporočilo za javnost. 8. junij 2026. https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/06/08/foreign-investment-screening-council-signs-off-on-updated-framework/.
Urad za publikacije Evropske unije. »Screening Framework for Foreign Direct Investments.« EUR-Lex. 7. januar 2022. https://eur-lex.europa.eu/EN/legal-content/summary/screening-framework-for-foreign-direct-investments.html.
Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, UL L 79 I/1, 21. marec 2019.
Uredba (EU) 2026/1386 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o pregledu tujih naložb v Uniji in razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452, UL L, 2026/1386, 26. junij 2026.
Wolf Theiss Attorneys-at-Law. »Slovenia.« V Acquisition Finance 2025. Chambers and Partners Practice Guides. 21. maj 2025. https://practiceguides.chambers.com/practice-guides/acquisition-finance-2025/slovenia.
Opombe
[1] Diplomirana pravnica (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani).
[2] Diplomiran pravnik (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani).
[3] Evropska komisija, »Report from the Commission to the European Parliament and the Council: Fifth Annual Report on the Screening of Foreign Direct Investments into the Union,« COM(2025) 632, 14. oktober, 2025, https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=COM(2025)632&lang=en.
[4] Hannah Ahamad Madatali in Lucia Torlai, »Revision of the EU Foreign Direct Investment Screening Regulation,« European Parliamentary Research Service, 22. julij 2024, https://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document/EPRS_BRI(2024)762844.
[5] Evropska komisija, »Investment Screening,« Trade and Economic Security, https://policy.trade.ec.europa.eu/enforcement-and-protection/investment-screening_en.
[6] Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, UL L 79 I/1, 21. marec 2019.
[7] Povzeto po sami Uredbi 2019/452 in Evropska komisija, »Factsheet on the EU investment screening regulation,« CIRCABC, 4. julij 2022, https://circabc.europa.eu/ui/group/be8b568f-73f3-409c-b4a4-30acfcec5283/library/5975e8f0-7679-47a2-9770-a49aedd5cef9/details, ter Urad za publikacije Evropske unije, »Screening Framework for Foreign Direct Investments,« EUR-Lex, 7. januar 2022, https://eur-lex.europa.eu/EN/legal-content/summary/screening-framework-for-foreign-direct-investments.html.
[8] Baker McKenzie, »The Revised EU FDI Screening Regulation: A new era of FDI enforcement in the EU,« Foreign Investment and National Security Blog, 1. julij 2026, https://foreigninvestment.bakermckenzie.com/2026/07/01/the-revised-eu-fdi-screening-regulation-a-new-era-of-fdi-enforcement-in-the-eu/.
[9] 4 % prijav je bilo umaknjenih s strani strank še pred sprejetjem formalne odločitve.
[10] Evropska komisija, »Report from the Commission to the European Parliament and the Council: Fifth Annual Report on the Screening of Foreign Direct Investments into the Union.«
[11] Evropska komisija, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pregledu tujih naložb v Uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2024) 23, 24. januar 2024.
[12] Evropska komisija, »Factsheet Economic Security - Proposal for a new regulation on the screening of foreign investments,« Press corner, 24. januar 2024, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/fs_24_367.
[13] Evropski parlament, »Revision of the Foreign Direct Investment (FDI) Screening Regulation,« Legislative Train Schedule, 20. marec 2026, https://www.europarl.europa.eu/legislative-train/theme-an-economy-that-works-for-people/file-revision-of-the-fdi-screening-regulation.
[14] Sodišče Evropske unije, sodba Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. v. Innovációs és Technológiai Miniszter, 13. julij 2023, C-106/22, ECLI:EU:C:2023:568.
[15] Juliane Kokott, »The ECJ and Investment Control: Intensified Investment Screening,« CELIS Institute, 26. november 2024, https://www.celis.institute/posts-celis-2019/the-ecj-and-investment-control-intensified-investment-screening/.
[16] Uredba (EU) 2026/1386 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o pregledu tujih naložb v Uniji in razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452, UL L, 2026/1386, 26. 6. 2026.
[17] Sofie Kox, »The New Foreign Investment Screening Regulation: From Trilogues to the Official Journal,« Kluwer Competition Law Blog, 15. julij 2026, https://legalblogs.wolterskluwer.com/competition-blog/the-new-foreign-investment-screening-regulation-from-trilogues-to-the-official-journal/.
[18] Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZIUPGT in 206/21 – ZDUPŠOP.
[19] Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24.
[20] Wolf Theiss Attorneys-at-Law, »Slovenia,« v Acquisition Finance 2025, Chambers and Partners Practice Guides, 21. maj 2025, https://practiceguides.chambers.com/practice-guides/acquisition-finance-2025/slovenia.
[21] Barbara Hočevar, Nataša Pipan Nahtigal, Špela Remec in Miha Štravs, »Slovenia: An Introduction to Corporate/Commercial Law,« Chambers and Partners, https://chambers.com/content/item/3980.
[22] Matej Črnilec in Manja Hubman, »Slovenia.« v The International Comparative Legal Guide to: Foreign Direct Investment Regimes 2024, ed. Bernardine Adkins and Samuel Beighton (London: Global Legal Group, 2023), https://www.schoenherr.eu/media/xpkblzcj/fdi24-chapter-26_slovenia.pdf.
[23] Podatki, ki jih je posredovalo ministrstvo, so v celoti vključeni kot priloga k temu članku.
[24] Priloga.
[25] Priloga.
[26] Sodišče Evropske unije, sodba Xella Magyarország Építőanyagipari Kft. v. Innovációs és Technológiai Miniszter.
[27] Baker McKenzie, »European Union: Council Backs Major Reform of Investment Screening,« Foreign Investment and National Security Blog, 1. julij 2026, https://foreigninvestment.bakermckenzie.com/2026/07/01/european-union-council-backs-major-reform-of-investment-screening/.
[28] Avtorji identificirajo tri skupine držav članic: države, ki uporabljajo strožja merila in izvajajo pregled tudi nad vlagatelji iz EU, kadar so ti dejansko pod nadzorom subjektov iz tretjih držav; države, ki določenih državljanov tretjih držav ne štejejo za tuje vlagatelje; ter države, ki določenih vlagateljev sploh ne vključujejo v mehanizem pregleda. To kaže, da se nacionalni mehanizmi razlikujejo že pri najbolj temeljnem elementu, tj. določitvi osebnega področja uporabe nadzora tujih neposrednih naložb. Xavier Groussot, Savvas Michael in Ema Mlynarcikova, »The Screening of Foreign Investments in EU Law: When ‘Security and Public Order’ Become the New Black in Internal Market Laws and Policies,« Nordic Journal of European Law 2024, no. 3 (2024): 25–49, https://www.researchgate.net/publication/384353354_The_Screening_of_Foreign_Investments_in_EU_Law_When_'Security_and_Public_Order'_Become_the_New_Black_in_Internal_Market_Laws_and_Policies.
[29] Svet EU, »Foreign investment screening: Council signs off on updated framework,« sporočilo za javnost, 8. junij 2026, https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/06/08/foreign-investment-screening-council-signs-off-on-updated-framework/.
[30] Evropsko računsko sodišče, »Special Report 27/2023: Screening foreign direct investments in the EU,« Publications Office of the European Union Luxembourg, 2023, str. 27, https://www.eca.europa.eu/ECAPublications/SR-2023-27/SR-2023-27_EN.pdf.
[31] Groussot, Michael in Mlynarcikova, »The Screening of Foreign Investments in EU Law.«
[32] Department of Enterprise, Tourism and Employment (Ireland), Inward Investment Screening: Guidance for Stakeholders and Investors, december 2024, https://enterprise.gov.ie/en/publications/publication-files/inward-investment-screening-guidance-for-stakeholders-and-investors1.pdf.
[33] Stephan Denk in Marcel Neuhauser, »New Austrian FDI Guidance: What Investors Need to Know Now,« Freshfields Transactions (blog), 16. februar 2026, https://www.freshfields.com/en/our-thinking/blogs/transactions/new-austrian-fdi-guidance-what-investors-need-to-know-now-102mihv.
