Alternativno reševanje podnebnih sporov: prava pot naprej ali dimna zavesa za mednarodno odgovornost držav? (konferenca "ClimateXLaw")

Alternativno reševanje podnebnih sporov: prava pot naprej ali dimna zavesa za mednarodno odgovornost držav? (konferenca "ClimateXLaw")

Rok Šarić

Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed osrednjih izzivov 21. stoletja, ki odpira vprašanja mednarodne odgovornosti držav, povrnitve razpršene škode in učinkovitosti pravnega varstva. Tradicionalni meddržavni in sodni mehanizmi se pogosto izkažejo za prepočasne, kontradiktorne in neprilagojene reševanju kompleksnih, večstranskih ter tehnično zahtevnih podnebnih sporov. V tem smislu alternativno reševanje sporov, vključno z mediacijo, arbitražo[1] in pogajanji, pridobiva vse večjo veljavo kot prožna, dinamična in strokovno podprta rešitev. Prispevek strnjeno obravnava vlogo alternativnega reševanja podnebnih sporov, tako na meddržavni ravni kot tudi v razmerjih med posamezniki, državami in gospodarskimi družbami, pri čemer kritično presoja razkorak med procesno prožnostjo teh postopkov in nevarnostjo razvodenitve mednarodne odgovornosti držav.

For just one time I would take the Northwest Passage; How will the legal status of the Canadian archipelago shape the future of the Arctic environment (konferenca "ClimateXLaw")

For just one time I would take the Northwest Passage; How will the legal status of the Canadian archipelago shape the future of the Arctic environment (konferenca "ClimateXLaw")

Erazem Ivanc

The article is based on a poster presentation given at the 2026 ClimateXLaw Conference. It outlines the question of the legal status of the Northwest Passage, between Canadian internal waters and an international strait. In the light of recent arctic ice shrinkage, it aims to give the reader an outline of applicable legal regimes and their consequences for the protection of Canadian Arctic environment.

Načelo medgeneracijske pravičnosti na področju podnebnih sprememb: pregled prakse regionalnih in mednarodnih sodišč (konferenca "ClimateXLaw")

Načelo medgeneracijske pravičnosti na področju podnebnih sprememb: pregled prakse regionalnih in mednarodnih sodišč (konferenca "ClimateXLaw")

Žiga Murn Lindič

V podnebnih tožbah zoper državo in drugih postopkih glede podnebnih sprememb oziroma njihovih učinkov se nadnacionalna oziroma mednarodna sodišča redno sklicujejo na načelo medgeneracijske pravičnosti. Načelo ureja razmerje med različnimi generacijami glede na izrabo planetarnih zmožnosti. Medameriško sodišče ga je primerjalo s preostalimi uveljavljenimi načeli mednarodnega okoljskega prava in ga večkrat uporabilo kot merilo za reševanje konkretnih sporov. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je, zlasti zaradi procesnih ovir pri odločanju v podnebnih tožbah, zaenkrat manj obširna. Meddržavno sodišče medgeneracijsko pravičnost pojmuje kot pojavno obliko načela pravičnosti v splošnem in ji priznava funkcijo merila za izpeljavo ustreznih rešitev znotraj obstoječega pravnega okvirja.

Redefinicija varnosti in zdravja pri delu v času digitalizacije

Redefinicija varnosti in zdravja pri delu v času digitalizacije

Nataša Jurman in Tinkara Koren

Članek obravnava vpliv digitalizacije na varnost in zdravje pri delu ter potrebo po prilagoditvi tradicionalnih pristopov novim oblikam dela in tehnološkemu razvoju. Analizirana so tveganja na delovnih mestih belih in modrih ovratnikov, pri čemer so izpostavljena predvsem psihosocialna, ergonomska in zdravstvena tveganja, povezana z uporabo digitalnih tehnologij. Posebna pozornost je namenjena platformnemu in hibridnemu delu ter delu od doma, uporabi pametnih očal, virtualne resničnosti in eksoskeletov ter sodobnim oblikam digitalnega in algoritmičnega nadzora zaposlenih. Članek obravnava tudi pravne in praktične rešitve za zagotavljanje varnega delovnega okolja, vključno s pravico do odklopa, ergonomskimi prilagoditvami, varstvom zasebnosti in vključevanjem delavcev. Ugotovljeno je, da bo nadaljnji razvoj digitalizacije zahteval nenehno prilagajanje pravnega okvira novim tveganjem in oblikam dela.

Spletno medvrstniško nasilje in restorativna pravičnost

Spletno medvrstniško nasilje in restorativna pravičnost

Lucija Malovrh

V članku je obravnavana uporabnost restorativnih praks pri omejevanju ter preprečevanju nadaljnjega medvrstniškega spletnega nasilja. Analiza je osredotočena zlasti na primere, ko storilec in žrtev obiskujeta isti vzgojno-izobraževalni zavod, saj ti pogosto prevzamejo pristojnost za reševanje te oblike nasilja. Spletno medvrstniško nasilje v vzgojnih načrtih ni ustrezno naslovljeno, postopki restorativnih praks pa večinoma niso jasno opredeljeni za učinkovito uporabo v praksi. V članku so predstavljeni različni pristopi k preprečevanju spletnega nasilja med mladimi ter učinki sistematične vpeljave restorativnih praks, vključno s pozitivnimi spremembami, ki bi jih takšen pristop lahko prinesel v vzgojno-izobraževalne zavode.

Soglasje strank in moč arbitrov – arbitražna Potemkinova vas?

Soglasje strank in moč arbitrov – arbitražna Potemkinova vas?

Igor Slijepčević

Arbitražni postopek je med večjimi gospodarskimi družbami zaradi svojih določenih značilnosti precej priljubljen. Predvsem ga odlikujejo hitrost reševanja sporov, večja ekspertiza arbitrov in načelo tajnosti. To pa ne pomeni, da za seboj ne bi nosil negativnih konotacij. Kljub alternativni možnosti izognitvi sodiščem, ki med pravniki ne uživajo veliko zaupanja,[1] se pokažejo določene pomanjkljivosti tudi na področju arbitražnega postopka. Namen prispevka pa je prav to - prikazati eventualne prepreke, pojavljajoče se v omenjenem postopku na področju soglasja strank in arbitrov.

Študentski status kot pravna izjema in fikcija zaščite: vstopnica za delo na trg brez temeljnih pravic?

Študentski status kot pravna izjema in fikcija zaščite: vstopnica za delo na trg brez temeljnih pravic?

Elma Halilović

Študentsko delo v Sloveniji predstavlja pomembno obliko vključevanja mladih na trg dela, vendar se ob njegovi razširjenosti pojavlja vprašanje ustreznosti pravnega varstva oseb, ki ga opravljajo. Namen prispevka je preučiti razkorak med formalnim namenom študentskega dela kot začasne in občasne oblike dela ter njegovo dejansko uporabo v praksi. Na podlagi analize veljavne pravne ureditve, izbrane sodne prakse in rezultatov spletne ankete med 169 dijaki in študenti je ugotovljeno, da se študentsko delo pogosto opravlja dolgotrajno, v obsegu in pod pogoji, primerljivimi z rednim delovnim razmerjem. Kljub temu študenti ostajajo izven številnih mehanizmov delovnopravnega in socialnega varstva, zaradi česar študentski status vse pogosteje postaja simbol neenakosti in negotovosti na trgu dela.

Medijsko poročanje kot dejavnik percepcije krivde v kazenskih postopkih

Medijsko poročanje kot dejavnik percepcije krivde v kazenskih postopkih

Alja Toplak, Ana Teja Tabor, Ina Zagorc

Članek je razdeljen na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so obravnavani koncept domneve nedolžnosti, vloga medijev pri poročanju o kazenskih postopkih ter njihov vpliv na sodniško odločanje. Čeprav sodniki pri odločanju izhajajo iz načela nepristranskosti, imajo lahko zunanji dejavniki, vključno z oblikovanim javnim mnenjem, določen – predvsem posreden – vpliv na njihovo presojo. V empiričnem delu smo raziskale, kako poročanje o odmevnih kazenskih postopkih vpliva na njihovo dojemanje v laični javnosti. Analiza je zajela tri izbrane odmevne primere ter poročanje o njih v štirih medijskih portalih. Ugotovljene so bile razlike v poročanju med posameznimi fazami kazenskega postopka in različnimi časovnimi obdobji, prav tako pa so se pokazala določena odstopanja glede na medijsko hišo, ki je o posamezni zadevi poročala.

Nadzor neposrednih tujih naložb v Sloveniji in analiza statistike priglasitev

Nadzor neposrednih tujih naložb v Sloveniji in analiza statistike priglasitev

Maja Kalin in Rok Tretjak

Članek obravnava pravno ureditev nadzora nad neposrednimi tujimi naložbami v EU in Sloveniji. Izhodišče predstavlja Uredba 2019/452, ki vzpostavlja okvir sodelovanja med državami članicami, vendar hkrati ohranja nacionalno pristojnost za vzpostavitev mehanizmov pregleda naložb. Posledično sistem na ravni EU ostaja neenoten, saj ga zaznamujejo omejena harmonizacija, pravna nedoločenost ter široka diskrecija nacionalnih organov, kar vpliva na predvidljivost in enotnost uporabe pravil. V Sloveniji je področje urejeno z Zakonom o spodbujanju tujih investicij, ki pa zaradi pomanjkanja jasnih razlagalnih meril povzroča pravno negotovost in vodi v veliko število preventivnih ali celo nepotrebnih priglasitev naložb. To dodatno obremenjuje upravne postopke in zmanjšuje učinkovitost sistema.

Direktiva 2022/2381: upravni nadzor in civilnopravno varstvo

Direktiva 2022/2381: upravni nadzor in civilnopravno varstvo

Maša Radanovič

Članek obravnava upravnopravne in civilnopravne vidike izbire članov organov vodenja in nadzora po Direktivi (EU) 2022/2381 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi (t. i. Women on Boards Directive), v slovenskem pravu. Avtorica preučuje, kateri modeli upravnega nadzora učinkovito zagotavljajo preglednost in nediskriminatornost izbirnih postopkov ter ali lahko civilnopravni mehanizmi nadomestijo njegove pomanjkljivosti. Ugotavlja, da mora nadzor zajemati formalni pregled skladnosti, vsebinsko presojo in poročanje ex post, saj zgolj formalna skladnost za uresničitev enakosti spolov in kvot ne zadošča. Odškodninsko varstvo neizbranih kandidatov je pomembno, vendar ne vpliva na sestavo organov družb, zato sta za doseganje ciljev Direktive potrebna oba mehanizma.

Varnostni svet in problematika veta v luči tretjega odstavka 27. člena Ustanovne listine OZN

Varnostni svet in problematika veta v luči tretjega odstavka 27. člena Ustanovne listine OZN

Miha Gregorec, Ajda Likar, Katarina Krajnc

Pravica veta stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov bistveno omejuje učinkovitost sistema kolektivne varnosti. V sodobnih geopolitičnih razmerah namreč pogosto povzroča institucionalno paralizo in preprečuje pravočasno ukrepanje, kar potrjujejo primeri Koreje, Iraka, nekdanje Jugoslavije in Ukrajine. Pri tem ostaja tretji odstavek 27. člena Ustanovne listine, povezan z načelom nemo iudex in re sua, v praksi slabo uporabljen, kar dodatno omejuje tudi uresničevanje odgovornosti zaščititi. Predlagane reforme, vključno s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča, kažejo na potrebo po pravni razjasnitvi – brez soglasja stalnih članic pa sistem ostaja ujet v lastne omejitve.

Aktivno državljanstvo kot (spodleteli) poskus pravnega opismenjevanja mladih

Aktivno državljanstvo kot (spodleteli) poskus pravnega opismenjevanja mladih

Klara Bajc

Prispevek obravnava dva nedavna ukrepa, ki ju je država utemeljila s krepitvijo aktivnega državljanstva: uvedbo obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednješolske programe in izročitev izvoda Ustave Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov ob začetku šolskega leta 2026/2027. Avtorica presoja, ali sta primerna za pravno opismenjevanje mladih, ugotavlja, da pravnega opismenjevanja noben izrecno ne opredeljuje kot cilja, in predlaga vključitev pravne stroke v zasnovo in izvedbo Aktivnega državljanstva.

Kriptovalute kot instrument fiskalne stabilizacije Združenih držav Amerike

Kriptovalute kot instrument fiskalne stabilizacije Združenih držav Amerike

Ruj Kocjan

Prispevek obsega analizo napovedi Antona Kobyakova, po kateri naj bi Združene države Amerike uporabile kriptovalute za izbris svojega državnega dolga, kar bi posledično privedlo do korenitih sprememb v mednarodnem monetarnem sistemu. Članek vključuje predstavitev problema in zadevnih kriptovalut, ki kaže na visoko teoretično verjetnost uresničitve obravnavanega ukrepa. V članku nato analiziram tudi obligacijskopravne ovire in omejitve trenutnih tehnoloških zmogljivosti, iz katerih izhaja več težav za izvedbo ukrepa na način, kot ga predvideva Kobyakov.

Kraljevi dve telesi in Rimsko pravo

Kraljevi dve telesi in Rimsko pravo

Benjamin Marenče, dipl. prav.

V tem članku želim kratko predstaviti idejo kraljevih dveh teles. Gre za izrazito širok in razdelan koncept, ki v soji preprosti formulaciji obsega pravno teorijo, politično filozofijo, teologijo vladarstva, kot tudi zelo konkretne pravne institute. Članek predstavi, kako je srednjeveška misel utemeljila vladavino, kako so pojmovali dedovanje oblasti in kako voljenje kralja ter mnogo drugega. Namen tega članka je zlasti prikazati neustreznost poenostavljene predstave o »nazadnjaškem« oz. »temačnem« srednjem veku, kjer naj bi razmerja bila nič več kot podrejenost in častihlepje. Prav nasprotno – naši predniki so imeli izjemno dovršene institucije oblasti in zavidljivo napredno teorijo države. Namesto zatona zahodne civilizacije lahko v z zvezi s konceptom kraljevih dveh teles vidimo bogato kontinuiteto z rimskim pravom in legitimno zaključimo, da ni šlo zgolj za vulgarizacijo le-tega, pač pa v mnogih primerih za nadgradnjo.

Meje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov: zakaj domet pravnega varstva po GDPR ne vključuje pravnih oseb?

Meje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov: zakaj domet pravnega varstva po GDPR ne vključuje pravnih oseb?

Lana Banjanin

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) zagotavlja varstvo osebnih podatkov izključno fizičnim osebam, podatki, ki se navezujejo na pravne osebe pa varstva uredbe ne uživajo. Takšna ureditev odpira vprašanje, ali obstoječi pravni okvir zadostno varuje legitimne interese pravnih oseb, zlasti pri varovanju poslovno občutljivih informacij. Čeprav pravi red že pozna institute, kot so poslovna skrivnost, nedotakljivost poslovnih prostorov in pravica do ugleda in dobrega imena, pa ti instuti ne tvorijo enotnega in harmoniziranega pravnega okvirja varstva neosebnih podatkov na način, kot je ta zagotovljen varstvu osebnih podatkov, četudi bi bla takšna ureditev, po vzoru ureditve v GDPR na ravni Evropske unije smotrna, saj bi zagotovila učinkovitejše varstvo neosebnih podatkov pravnih oseb.

Lastniška zadruga delavcev kot nova oblika delavskega lastništva

Lastniška zadruga delavcev kot nova oblika delavskega lastništva

Markus Grum

Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) v slovenski pravni red vpeljuje lastniško zadrugo delavcev kot posebno zadružno pravno osebo, katere izključni namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v matični družbi v imenu delavcev. ZLZD vzpostavlja sistemski okvir za prehod podjetij v delavsko lastništvo preko financiranja odkupa z dolgom, kapitalskih računov in mehanizma prenosa, ki naj bi omejil likvidnostna tveganja podjetij. Članek predstavi ključne institute zakona, ki jih poveže z ugotovitvami raziskave o lastništvu zaposlenih v Sloveniji ter pokaže, da je slovenski zadružni ESOP model prvi resnejši poskus trajnejše ureditve delavskega solastništva v slovenskem prostoru.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti in 16. člen Ustave

Ugovor vesti vojaški dolžnosti in 16. člen Ustave

Nejc Strašek

Slovenija od leta 2003 ne izvaja vojaškega nabora, zato se ugovor vesti vojaški dolžnosti zdi pravno brezpredmeten. A prav okoliščine, v katerih bi lahko znova postal praktično relevanten (tj. v vojnem stanju) sovpadajo z razmerami, v katerih 16. člen Ustave dopušča začasno omejitev ali celo razveljavitev ustavnih pravic. Ali bi bila pravica do ugovora vesti prav tedaj, ko bi jo posamezniki najbolj potrebovali, dejansko ogrožena? Prispevek to vprašanje razišče skozi razmerje med 41. členom (svoboda vesti), 46. členom (splošna pravica do ugovora vesti) in drugim odstavkom 123. člena (njena konkretizacija za obrambo države) ter zakonsko ureditvijo ponovne uvedbe nabora ob grožnji vojne.

Pravo človekovih pravic kot varuh kulturnih dobrin: gostujoče predavanje dr. Alye do Vale Alves

Pravo človekovih pravic kot varuh kulturnih dobrin: gostujoče predavanje dr. Alye do Vale Alves

Žiga Murn Lindič

V četrtek, 11. junija 2026, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v so-organizaciji Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose in Društva za mednarodno pravo za Slovenijo gostovala dr. Alye do Vale Alves z Univerze v Adelaidi. Gostujoča predavateljica je predstavila izsledke svojega raziskovalnega dela na področju varstva kulturnih dobrin, zlasti pa mednarodnopravne vidike odzivanja na prisvajanje kulturnih dobrin staroselskih ljudstev.

Load More