namenimo nekaj besed le tistemu delu koristnih izkušenj, ki jih je moč pridobiti z “našim” moot-courtom, tekmovanjem, ki nosi ime velikega francoskega pravnika in politika, enega od avtorjev Splošne deklaracije o človekovih pravicah, nekdanjega predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice in dobitnika Nobelove nagrade za mir, Concours européen des Droits de l'Homme René Cassin.
Vis Moot je od inavguralnega leta 1993, ko se ga je udeležilo 11 univerz, danes z več kot 250 ekipami postal drugo največje tovrstno tekmovanje.
Nekega prelepega večera pomoliš kos papirja človeku, za kogar si prepričan, da je ljubezen tvojega življenja.
izkušnje večine rejencev niso tako pozitivne; vrtijo se v začaranem krogu in primežu rejništva.
Ko se pomirim od navdušenja, da tuje revije kar tekmujejo za moje članke, želim zadevo preveriti na internetu, ker za reviji še nisem slišala, prav tako pa je nenavadno, da bi založnik takole snubil avtorje.
Demokracija, učinkovitost, vitka država. Razdolževanje, debirokratizacija, ustvarjanje novih delovnih mest. Konkurenčnost in družba znanja. Sem in tja kakšna Druga republika, skrb za trajnostni razvoj in glej, morda celo ščepec pravičnosti.
Trenutno ekonomsko stanje na tem planetu ni rožnato. Celo Bog je bil prisiljen ugasniti luč na koncu predora zaradi previsokih stroškov za elektriko.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-109/10 – odločba o “Titovi cesti” – je precej razburkala javnost. Gre za tematiko, idealno za gostilniške razprave, odločba pa poleg nekaterih življenjskih, odpira tudi precej pravnih vprašanj.
Letos ni bilo prave zime, kot tudi ni prave osrednje teme v deveti številki Pamfila. Tokrat že skoraj ni revija, temveč debela bukva, lepljenka vselej aktualnih tem. Pa poglejmo.
V tistem času so latinščino govorili predvsem Latinci. Občasno so jo uporabljali tudi Florentinci iz Florentinije, zlasti kadar so trgovali z Indijanci iz Indije. Galileo Galilei je izumil galejo. To je bila velika ladja z odprto galerijo slik Doriana Graya.
V času, ko se zdi, da družba in država regredirata na stopnjo srednjeveškega inkvizitornega sistema, je težko zagovarjati tezo o neučinkovitosti zaporne kazni. Po Foucaultu se tega zavedajo že vsaj 150 let, pa vendarle sta občutka ogroženosti in nevarnosti tista, ki usmerjata kaznovalno politiko k sprejemanju vedno strožjih kazni.
Potem ko je strastno oboževanje videoiger Nintendo in anime risank o robotih Mazinga konec prejšnjega tisočletja nekoliko zamrlo, sta pred kratkim rekordna potres in tsunami Japonsko spet postavila v središče vsesplošnega zanimanja.
Gre za motivacijski naziv študentov 4. letnika Pravne fakultete, ki smo pod okriljem Ženevskega kluba in v okviru izbirnih predmetov ekonomske in gospodarskopravne usmeritve izvedli strokovno ekskurzijo, v sklopu katere smo dobrih 14 dni preživeli v Združenih državah Amerike.