Pakt za stabilnost in rast predstavlja okvir za fiskalna pravila, ki veljajo med državami članicami Evroobmočja kot ostalimi EU članicami. V zgodovini evropske integracije je Ekonomska in monetarna unija nedvomno zadnji večji dosežek, vendar razpoke med varčnimi državami zahodne in severne Evrope in zadolženimi državami na jugu razdira krhko naravo skupne valute, države pa so še omejene pri krojenju lastne fiskalne politike. Analiza Pakta temelji na primarnem pravu EU in nanj-stoječih sekundarnih aktih, ki vzpostavljajo strog sistem nadzora Komisije nad državami članicami, sočasno pa Pogodba o delovanju EU ohranja pravilo o državnem dolgu in letnih proračunskih deficitih, ki je v določeni meri tudi zastarelo in preveč rigidno. Ključno vprašanje pa je, ali sankcije, ki jih izvajata Komisija in Svet sploh učinkujejo?