Nadzor blaga z dvojno rabo ali opredelitev dopustnega pobijanja
NADZOR BLAGA Z DVOJNO RABO ALI OPREDELITEV DOPUSTNEGA POBIJANJA
Avtor: Vito Tkalčič[1]
Izvleček: Nadzor blaga z dvojno rabo je eden od procesov, na katerih temelji občutljivo geopolitično ravnovesje, vendar o njem večina od nas nikoli ne razmišlja. Ali gre res vsak industrijsko narejen letalnik na daljinsko upravljanje na police lokalne tehnološke trgovine? Ali res vse nevarne kemikalije pristanejo v dobro nadzorovanih zahodnih raziskovalnih institucijah? Odgovor na obe vprašanji je seveda negativen že zaradi same količine blaga v svetovnem obtoku, vendar pa članek raziskuje poskuse nadzora nad t.i. blagom z dvojno rabo, ki lahko v napačnih rokah postane del uničujoče oborožitve. Prav tako ta prispevek obravnava razvoj nadzora nad takim blagom z razvojem vse bolj globalnega učinka človeških oboroženih spopadov.
Ključne besede: blago z dvojno rabo, oboroženi spopadi, pravo EU, kemično orožje, jedrsko orožje, biološko orožje, programska oprema, nadzor izvoza, mednarodna skupnost
Zgodba za uvod
Zamislite si upornika frankistične nacionalistične milice v zgodnjih fazah španske državljanske vojne nekje v Toledu južno od Madrida leta 1936. Cilj je jasen - prevzeti oblast od skorumpiranih demokratov, ki so nadzor nad državo pet let prej prevzeli od še bolj rigidne in neučinkovite monarhije španskih Bourbonov. Vendar življenje upornika ni lahko. Pogosto trpi za lakoto, žejo, boleznimi, da o žvižgajočih kroglah republikanskih pušk sploh ne govorimo, in seveda, za pomanjkanjem dobrega orožja, s katerim bi se branil in nekoč morda celo dosegel cilj španske nacionalistične utopije. Španska republikanska armada njega in tovariše že dneve obstreljuje in napada s sovjetskimi tanki, ki jih je oblast v Madridu uspela hitro pridobiti prek uradnih diplomatskih kanalov. Naš upornik je na robu obupa, saj mu vztrajno zmanjkuje nabojev za že tako zastarelo puško. Ker pa je iznajdljiv, ve, da je sekundarni učinek alkoholnih pijač, ki jih v zgodnjem 20. stoletju ne primanjkuje, njihova lahka vnetljivost. Zaveda se tudi, da je jeklo sovjetskih oklepnikov na ogenj sicer odporno, niso pa na njegovo vročino odporni člani tankovske posadke. Zato v dve napol prazni steklenici viskija namoči in zatlači dva robca, ju prižge in prvega slepo zaluča v sovražnega jeklenega velikana. Goreče ogrodje za nekaj trenutkov zmede njegovo posadko, kar da uporniku ravno dovolj časa, da se povzpne na tank, odpre loputo na kupoli in vanjo zaluča še drugo gorečo steklenico. Slednja je za posadko smrtonosna. Upornik si oddahne - živel bo še en dan. Nikakor pa se ne zaveda, da je iz predmetov za domačo uporabo ustvaril orožje, ki se ga bo šest let kasneje v sovjetsko-finski vojni prijelo zloglasno ime sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Molotova.
Vsaj tako (na manj dramatičen način) pravi pisana zgodovina. Ena prvih verzij molotovke[2] naj bi bila res uporabljena proti sovjetskim oklepnikom v bitki za Seseño med republikanci in nacionalisti v španskem Toledu med tamkajšnjo državljansko vojno leta 1936[3]. Nedvomno pa je mnogo ljudi v zgodovini že veliko prej uporabilo na prvi pogled nedolžne predmete za namen učinkovitega vojskovanja. Seveda pa je treba biti z opredelitvijo relevantnega blaga z dvojno rabo previden. V nasprotnem primeru lahko namreč pridemo do absurdnih zaključkov, po katerih se lahko vsak predmet na svetu uporabi v namene masovnega pobijanja.
Kaj je blago z dvojno rabo?
Blago z dvojno rabo ali s tujko “dual use goods” danes predstavlja predmete, vključno s programsko in tehnološko opremo, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot tudi vojaške namene[4]. Pomembno je poudariti, da so take dobrine prvotno namenjene civilni uporabi, vendar njihov širši potencial privabi zanimanje vseh, ki se ukvarjajo z razvojem vojskovanja[5], še posebej z razvojem jedrskega, kemičnega in biološkega orožja[6]. Finančna uprava Republike Slovenije, ki izvaja nadzor nad izvozom in pretokom blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Evropske unije, med najpogostejše primere takih dobrin uvršča strojno opremo, ventile, zlitine, kemikalije, zaščitno opremo, laserje, maziva, elektronsko in nekatero programsko opremo[7]. Treba je seveda omeniti, da ni vse blago z dvojno rabo lahko del zgolj kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja. Vanj je vključeno tudi blago, ki takšno orožje dostavi do željene tarče. Najbolj pogost predstavnik takih proizvodov so brezpilotni letalniki in njim pridružena programska oprema. Gre za že skoraj obvezno opremo katerekoli sodobne vojske in igra osrednjo vlogo v večini modernih spopadov, kot sta aktualna rusko-ukrajinska vojna in izraelsko-palestinski konflikt, pa tudi že polpretekla konflikta v Iraku in Afganistanu.
Pristojnost nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo podeljuje Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), ki temelji na določbah Uredbe 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor nad blagom z dvojno rabo (v nadaljnjem besedilu Uredba). Prav na tej točki se torej soočimo z najtežjim vprašanjem ob takem širokem in težko definiranem področju - z njegovo pravno regulacijo.
Razvoj nadzora blaga z dvojno rabo
Prvi zametki regulacije uporabe kateregakoli orožja v vojni segajo v 19. stoletje, ko je bila leta 1868 kot odgovor na razvoj nove oborožitve v ameriški državljanski vojni sprejeta Petrograjska deklaracija o odpovedi uporabi lahkih eksplozivnih nabojev. Kasneje je bilo sprejetih več Haaških konvencij in protokolov, katerih cilj je bil onemogočiti neomejena sredstva za povzročitev izgub nasprotni strani v oboroženem spopadu[8]. Prav ta prizadevanja je leta 1907 ubesedil Haaški pravilnik, ki je vseboval določila o prepovedi uporabe strupenih plinov oziroma kemičnega orožja, ki je bil med prvo svetovno vojno kršen praktično vsak dan[9].
Haaški pravilnik kaže na zgodnje zavedanje uporabe blaga z dvojno rabo v oboroženih spopadih po moderni definiciji. Kot primer vzemimo življenjsko delo nemškega kemika Fritza Haberja. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj Haber-Boschevega procesa, poimenovanega po še enem nemškem kemiku Karlu Boschu, katerega metode so pomembno prispevale k Haberjevem odkritju. Kemijski proces, ki ga je razvil Fritz Haber, je omogočil boljše in učinkovitejše pridobivanje amoniaka iz dušika in vodika pod visokim pritiskom. Primarna uporaba tega procesa je bila v proizvajanju nepogrešljivih gnojil za nemški kmetijski sektor, med prvo svetovno vojno pa so se nekateri elementi omenjene kemijske reakcije izkazali za bistvene pri proizvodnji eksplozivnih sredstev, katerih končni naslovniki so bili antantni vojaki na frontnih črtah. Prav tako je bil Fritz Haber zaradi svojega izjemnega znanja kemije vodja nemškega programa za razvoj strupenih plinov za potrebe množičnega pobijanja predvsem britanskih in francoskih vojakov na zahodni fronti.
Učinkovitejša prepoved kemičnega in bakteriološkega orožja (bojni strupi) je prišla leta 1925 z Ženevskim protokolom in bila več ali manj upoštevana do leta 1945, z izjemo italijanske okupacije Abesinije leta 1936 in uporabe nad civilnim prebivalstvom v drugi svetovni vojni. Leta 1993 je bila sprejeta Konvencija o kemičnem orožju, ki nadzoruje proizvodnjo take vrste oborožitve. Iz primera razvoja nadzora nad kemičnim orožjem je torej razvidno, da je mednarodna skupnost kljub človeški strasti do vojne želela omejiti njen uničujoči učinek. Z razvojem sofisticirane vojaške opreme s pomočjo prvotno civilne tehnologije, kot je gnojilo za kmetijske pridelke, je postala potreba po neki vrsti regulacije vse močnejša.
Delovanje nadzora
Tako se vrnemo k današnjemu nadzoru blaga z dvojno rabo. Izvajanje zakonodajnih aktov nadzora, kot je omenjena Uredba, bi bilo brez omejenega nabora predmetov z dvojno rabo nemogoče. Organi nadzora bi morali namreč slediti nepregledni množici predmetov, ki bi v nekaterih situacijah in predelani obliki lahko bili uporabljeni kot orožje. Zato se v definiciji po Uredbi nadzor osredotoča predvsem na blago, ki predstavlja pomemben del sestave kemičnega, biološkega in jedrskega orožja. Tu pa se lahko naslonimo na opredelitve omenjenih skupin oborožitve, ki jih zagovarja največje vojaško zavezništvo na svetu, zveza Nato. Za primer zopet vzemimo kemično orožje, ki ga Nato opredeljuje kot kemično snov, ki je namenjena vojaški uporabi in je sposobna ubiti, resno poškodovati in onesposobiti ljudi. Definicija izključuje sredstva za nadzor množic in zažigalna sredstva[10]. To pomeni, da se sestavine uvodne na dolgo predstavljene molotovke na seznam blaga z dvojno rabo sploh ne bi uvrstile. Gre torej za nadzor sestavin bolj naprednega orožja, ki zahteva bolj zapleten proizvodni proces.
Uredba, kot primer vzpostavljanja nadzora nad blagom z dvojno rabo, za izvoznike takega blaga v tretje države zahteva pridobitev posebnega dovoljenja s strani ministrstva države članice, pristojnega za gospodarstvo. Na tak način lahko države članice EU, ki so soodgovorne za složno in mirno delovanje mednarodne skupnosti, spremljajo pretok blaga z dvojno rabo in njegovo končno destinacijo. S tem želijo države ohraniti nadzor nad količino proizvedenega orožja zunaj njihovih meja in zagotoviti varnost svojih državljanov in državljanov tretjih držav. Toliko je tudi razvidno iz zelene knjige o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo[11], dokumenta, ki ga je Evropska komisija kot znak namena urejanja tega pravnega področja[12] izdala že leta 2011.
Zaključek
Koncept blaga z dvojno rabo je človeštvu znan že stoletja, vendar se je potreba po njegovi regulaciji v moderni dobi močno povečala, predvsem zaradi napredka v vojaški tehnologiji in globalni razsežnosti večine sodobnih oboroženih spopadov. V današnjem potrošniškem svetu je v obtoku toliko različnega blaga, da je ohranjanje nadzora nad vsem nemogoč izziv. Prav zato države želijo ohranjati nadzor nad tistim delom svetovnega trga, za katerega ocenjujejo, da ima najbolj destruktivni potencial za človeštvo – vanj torej zaradi svoje možne vojaške uporabe spada tudi blago z dvojno rabo. Pri tovrstnem nadzoru ne gre za preprečevanje začetka oboroženih spopadov, temveč za omejevanje njihovega uničevalnega učinka in preprečevanje razvoja regijskih konfliktov v svetovne spopade.
Seznam literature
Finančna uprava Republike Slovenije: Blago z dvojno rabo, URL: https://www.fu.gov.si/carina/prepovedi_in_omejitve/blago_z_dvojno_rabo/ (8. november 2023)
Raikar, Sanat Pai: Molotov cocktail, URL: https://www.britannica.com/technology/Molotov-cocktail (8. november 2023)
Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika; Ambrož, Matjaž; MEDNARODNO PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana 2009
Ivanuša, Teodora; Podbregar, Iztok: TERORIZEM IN JEDRSKA, RADIOLOŠKA, KEMIČNA TER BIOLOŠKA OBRAMBA, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana 2008
Trstenjak, Verica; Brkan, Maja: PRAVO EU, GV Založba, Ljubljana 2012
Opombe
[1] 3. letnik PF UL
[2] Molotovka je vrsta zažigalnega orožja, narejenega iz lahko vnetljive alkoholne substance, steklenice in kosa blaga
[3] Raikar, Molotov cocktail, URL: https://www.britannica.com/technology/Molotov-cocktail
[4] Green Paper: The dual-use export control system of the European Union: ensuring security and competitiveness in a changin world
[5] Finančna uprava Republike Slovenije, Blago z dvojno rabo, URL: https://www.fu.gov.si/carina/prepovedi_in_omejitve/blago_z_dvojno_rabo/
[6] Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo
[7] Finančna uprava Republike Slovenije: Blago z dvojno rabo, URL: https://www.fu.gov.si/carina/prepovedi_in_omejitve/blago_z_dvojno_rabo/
[8] Sancin, Švarc, Ambrož, MEDNARODNO PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV (2009), str. 156.
[9] Sancin, Švarc, Ambrož, MEDNARODNO PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV (2009), str. 158.
[10] Ivanuša, Podbregar, TERORIZEM IN JEDRSKA, RADIOLOŠKA, KEMIČNA TER BIOLOŠKA OBRAMBA (2008), str. 137
[11] Green Paper: The dual-use export control system of the European Union: ensuring security and competitiveness in a changin world
[12] Trstenjak, Brkan, PRAVO EU (2012), str. 196.
