Jedro prispevka predstavljata analiza trenutno obstoječega sistema mednarodne odgovornosti držav za svoja protipravna ravnanja in vprašanje, kako (če sploh) bi v ta sistem lahko vključili dejansko zmoto kot okoliščino, ki bi izključila (in opravičila) odgovornost države za še vedno protipravno ravnanje – konkretno na primeru protipravne, zmotno uporabljene sile. Preko predstavitve primarnih in sekundarnih pravil mednarodnega prava in argumentov v podporo izključitvi odgovornosti držav za sicer protipravna ravnanja, ki pa utegnejo biti opravičena oziroma legitimna, raziskujem možnosti za vpeljavo dejanske zmote kot dodatnega razloga opravičljivosti. Poglaviten del razprave o uvedbi dejanske zmote kot razloga opravičljivosti pa predstavlja ocena smotrnosti in koristnosti takšne možnosti z vidika mednarodne skupnosti in mednarodnega miru in varnosti. Izsledki slednje ocene vodijo do zaključka, da predstavlja primarno pravilo prepovedi uporabe sile v mednarodnem pravu nekakšno Pandorino skrinjico.