Načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb v pravni red EU in držav članic vpeljuje logiko samodejnega priznavanja tujih sodb in sodnih odločb. Načelo, ki je sprva predstavljalo enostavno rešitev za zagotovitev lažjega pravosodnega sodelovanja držav članic v kazenskih in civilnih področjih, je hitro trčilo v oviro različnih standardov pravne varnosti posameznih držav članic, zaradi česar ga je bila EU prisiljena reševati z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov EU, ki jih morajo države članice skladno z načelom primarnosti prednostno upoštevati. Pri tem se načelo vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter uporaba skupnih minimalnih standardov EU vseskozi razvija ter dobiva nove razsežnosti tudi preko sodne prakse SEU v zadevah »Melloni«, »Taricco I« in »Taricco II« ter skozi doktrino »Solange«, ki jo je razvilo nemško zvezno ustavno sodišče.