To write well, express yourself like the common people, but think like a wise man. - Aristotle

Aktualna vprašanja v nogometu – okrogla miza s predsednikom UEFE, Aleksandrom Čeferinom

(Avtor fotografij je Zala Jelenc)

(Avtor fotografij je Zala Jelenc)

Študentom Pravne fakultete v Ljubljani so ob študiju na voljo številna predavanja, okrogle mize, tekmovanja, pravne klinike itd. Ena izmed njih je tudi Pravna klinika “Pravo v športu”, ki je bila letos februarja organizirana že osmo leto zapored. Mentor klinike izr. prof. dr. Saša Zagorc ter koordinatorji Aljoša Aleksovski, Jerca Aubreht, Jakob Cerovšek in Ana Podbrežnik so letos za zaključek pravne klinike na okroglo mizo povabili predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA), g. Aleksandra Čeferina.

Trenutni predsednik UEFE je, tako kot mi, obiskoval Pravno fakulteto, sicer še na lokaciji današnje stavbe Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu, po končani fakulteti leta 1991 pa se je zaposlil v odvetniški pisarni Čeferin. Kot nogometni funkcionar je sodeloval v KMN Lesna industrija Litija, NK FC Ljubljana Lawyers ter NK Olimpija Ljubljana. Leta 2011 je bil izvoljen na čelo Nogometne zveze Slovenije (NZS), kamor je bil ponovno izvoljen štiri leta kasneje. V tem času je bil tudi podpredsednik komisije za predpise Evropske nogometne zveze (UEFA) in član disciplinske komisije Svetovne nogometne zveze (FIFA). V septembru 2016 je bil na izrednem kongresu[1] v Atenah izvoljen za novega predsednika UEFE, kjer je zamenjal dotedanjega predsednika Michela Platinija, s čimer je postal tudi podpredsednik Svetovne nogometne zveze (FIFA). Letošnjega februarja je bil brez protikandidata ponovno izvoljen na čelo UEFE, tokrat za polni mandat štirih let.

Zaradi njegove zanimive karierne poti in izjemnih izkušenj na področju prava v športu, se je v petek, 22. marca, okrogle mize s  predsednikom UEFE, g. Čeferinom, ki je potekala v zlati predavalnici Pravne fakultete, udeležilo okoli 130 poslušalcev. Mentor Pravne klinike “Pravo v športu” ter idejni vodja letošnjega zaključka klinike profesor dr. Saša Zagorc je moderiral pogovor in sogovorcu zastavljal številna aktualna vprašanja s področja nogometa. Vzdušje v predavalnici je bilo sproščeno, pri čemer smo vprašanja in replike spremljali, kot da bi šlo za prijateljsko nogometno tekmo. Tekom pogovora sta se sogovornika dotaknila številnih vidikov najbolj razširjene igre na svetu; od zmožnosti povezovanja, ki jo ima nogomet, funkcij predsednika UEFE, statusa klubov, do enakopravnosti v nogometu.

Ob obisku enega največjih begunskih taborov, Zaatari v severni Jordaniji, kjer je bil s strani Uefine Fundacije za otroke (UEFA Foundation for children) zgrajeno nogometno igrišče, je bil g. Čeferin priča, kako lahko nogometna žoga poskrbi, da se vsaj za igralni čas pozabi na grozovito realnost in posledice sirske vojne. Ena izmed številnih pozitivnih lastnosti nogometa je namreč prav v tem, da ima ogromno moč povezovanja ljudi. UEFA kot evropsko združenje 55 nacionalnih nogometnih zvez, od Kazahstana do Portugalske, ne predstavlja političnih interesov, temveč skrbi za razvoj nogometa in zagotavljanje solidarnost med akterji v nogometu. Ravno za to je zanimivo, da zgodovinsko ter politično nasprotne si države pozabijo na obstoječe zamere, ko sedejo za mizo, kjer se razpravlja o nogometu.[2] Zaradi vseh učinkov, ki jih ima nogomet na številnih področjih, se g. Čeferin zaveda, kakšno moč ima funkcija predsednika najvplivnejše nogometne zveze na svetu in kakšna čast je, da jo opravlja.[3] Na svojem prvem obisku držav članic UEFE, je bil tako deležen najvišjih časti in sprva kar ni verjel, da je rdeča preproga namenjena njemu kot predsedniku UEFE.

Ker se zaveda pomembnosti funkcije predsednika UEFE je bivši predsednik NZS-ja z reformo znotraj UEFE že v prvem letu od nastopa svoje funkcije omejil mandat funkcionarjev ter tudi mandat predsednika, ki je sedaj omejen na največ dvakratno izvolitev. Kot pravi sam: “Če omejiš sebe, omejiš tudi druge.”

G. Čeferin je opozoril tudi na drug pomemben vidik v razvoju nogometa, ki se tiče vprašanja financiranja. Nogomet je namreč postal industrija, kjer se vsako leto pretaka več denarja,  čemur so se prilagodili tudi največji evropski nogometni klubi. Včasih je bil njihov glavni vir dohodka prodaja vstopnic, sedaj pa to predstavlja le manjši, neznaten vir prihodkov ob dejstvu, da klubi služijo milijone, včasih tudi milijarde na račun sponzorskih pogodb in prodaje televizijskih pravic. Nogometni klubi tako sedaj zaposlujejo ogromno število (športno) pravnih strokovnjakov, ki skrbijo, da je njihovo poslovanje skladno s pravili UEFE in FIFE. Današnji problem v nogometu je tudi vse večja (denarna in tekmovalna) razlika med klubi v Evropi. Kot poudarja g. Čeferin se znotraj UEFE v sodelovanju s FIFO trudijo z reformami, ki bi na primer po vzoru iz košarkarske lige NBA prinesle t. i. luksuzni davek. Torej, če gre klub (franchise) preko finančne omejitve regulirane s strani NBA (UEFE v našem primeru), plača luksuzni davek, ki se nato porazdeli med ostale ekipe, tj. konkurente prve ekipe oziroma kluba. S tem bi se lahko zmanjšale razlike med klubi v Evropi in posledično ohranilo tekmovalno ravnovesje.

Govorca sta se dotaknila tudi enakopravnosti med spoloma v nogometu. Ženski nogomet, ki je sicer še vedno v senci moškega nogometa, se počasi in vztrajno premika vzporedneje s slednjim. Trenutni predsednik UEFE vidi velik potencial v ženskem nogometu in investicije UEFE vanj opisuje kot investicijo v razvoj. Opaža pa tudi, da nogometašice niso tako teatralne kot njihovi moški kolegi, ko gre za simuliranje prekrškov in poškodb. Kot zanimivost lahko dodam, da je 17. marca na stadionu Wanda Metropolitano več kot 60.000 navijačev spremljalo derbi med domačo ekipo Atletico Madrid Femenino ter FC Barcelona Femeni, kar je nov rekord v gledanosti ženskih nogometnih tekem.[4]

Po končanem razgovoru so sledila vprašanja poslušalcev. Med drugim je bilo zastavljeno vprašanje o možnostih Slovenije kot gostiteljice enega od finalov evropskih tekmovanj pod okriljem UEFE. Predsednik je odgovoril, da se sicer strinja in mu je kot Slovencu všeč ideja, da bi Slovenija gostila finale Evropske lige, a je hkrati poudaril, da mora pri svojem delu vseeno ostati neodvisen in nepristranski. Tudi drugi sogovorci so priznali ogromno vlogo in popularnost nogometa ter možnosti te najbolj razširjene igre na svetu za izboljšavo ter razvoj. Poslušalci so zastavili tudi vprašanja s področja finančnega fair playa, možnosti sprejetja dvoranskega nogometa v olimpijsko družino, vloga sodnic na razvoj ženskega nogometa in problem (trenutne) nereguliranosti položaja nogometnih agentov s strani vodilnih struktur.

Na koncu dogodka je sledil simbolični podpis nogometne žoge s strani predsednika UEFE, ki jo je nato profesor, kot bi izvajal avt, vrgel proti publiki (izvajanje avta sicer ni bilo čisto po pravilu 15 Mednarodnega odbor za nogometna pravila (IFAB),[5] saj je bil podajalec s hrbtom obrnjen proti soigralcem sedečim v predavalnici). Kljub temu smo sodelujoči s konkludentnimi dejanjem (ploskanjem) dali legitimnost metu žoge in zaključili okroglo mizo tako kot se za nogometne navdušence spodobi.

 

Zahvaljujem se koordinatorjem Pravne klinike “Pravo v športu” za pomoč pri pisanju prispevka.


LITERATURA:

Nogometna zveza Slovenije: Nekdanji predsedniki – Aleksander Čeferin, URL: https://www.nzs.si/NZS/Predstavitev_NZS/Predsednik_NZS/Aleksander_ceferin (1. april 2019),

Odvetniška pisarna Čeferin: Aleksander Čeferin, URL: https://ceferin.si/odvetniska-druzba-ceferin/aleksander-ceferin/ (1. april 2019),

Union of European Football Associations: UEFA President: Aleksander Čeferin URL: https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/president/(1. april 2019).


Opombe:

Avtor fotografij je Zala Jelenc.

[1] Predčasne volitve so potekale zaradi korupcijskih pretresov v vodilnih strukturah FIFE in UEFE. Sedanji predsednik UEFE g. Aleksander Čeferin je bil tako izvoljen začasno za dobo dveh let.

[2] Kljub zgornjemu dejstvu krovna nogometna organizacija v isto kvalifikacijsko oziroma predtekmovalno skupino ne uvršča držav med katerimi vlada (politična) napetost, to so: Kosovo – Srbija – Bosna in Hercegovina, Rusija – Ukrajina, Španija – Gibraltar in Azerbajdžan – Armenija.

[3] Uefa je na primer trikrat večja kot Fifa ter generira tudi več denarja kot košarkarska liga NBA. Letno ima evropska nogometna zveza 6 milijard evrov prometa. Na zvezi je zaposlenih 600 ljudi, v letu organizacije Evropskega prvenstva pa zaposlijo še dodatnih 600.

[4] CNN, Atletico Madrid v Barcelona: World record crowd for women's club match, URL: https://edition.cnn.com/2019/03/17/sport/atletico-madrid-barcelona-womens-football-record-crowd-spt-intl/index.html.

[5] International Football Association Board (IFAB), Law 15, the throw-in, URL: http://static-3eb8.kxcdn.com/documents/735/145512_310518_LotG_18_19_EN_15.pdf.

Načelo neposrednega učinka kot način zagotavljanja pravnega varstva

Intervju z evropsko komisarko Violeto Bulc