Verjetno bi danes na svetu le težko našli univerzo ali državo, v kateri se v zvezi s pravnim študijem ne bi srečevali s povsem načelnimi problemi. Podobno kot druge discipline, tako je tudi študij prava prišel do točke, na kateri se je treba opredeliti, ne toliko glede njegove konkretne, kot glede njegove načelne vsebine. Ob nenehnem naraščanju količine normativni aktov, ob širjenju sodne prakse in ob vse bolj poglobljenem primerjalnopravnem znanju, se z vse večjo ostrino zastavlja vprašanje, kako naj izgleda pravni študij in kaj naj bo njegov predmet.