Avtorica: Eva Vujasinović

Izvleček: Sistem socialnega varstva, kot ga poznamo, je nevzdržen. Kljub zakonski ureditvi in nekaterim mehkim metodam, ki prehod skušajo ublažiti, obstajajo pomanjkljivosti. Trenutno upokojena generacija se sooča predvsem s stigmatizacijo in izgubo prihodka. Aktivno prebivalstvo se bo verjetno v prihodnosti soočalo z izzivi, saj napovedi kažejo, da bo trenutni istem že do leta 2030 neuporaben. Potrebne so temeljite reforme, s katerimi države odlašajo, kar še pogloblja edgeneracijski razkorak.

Oznake: Upokojitev, mehke metode, študije.

Uvodno

Sistem socialnega varstva je bil sprva načrtovan v korist države in ne posameznika. Ko je Otto von Bismarck ob koncu 19. st. v Nemčiji uvedel državne pokojnine in socialno varnost, si je s tem želel zagotoviti zvestobo državljanov, ne pa povečati njihovo blaginjo,[1] še zdaleč pa ni razmišljal, da bo to kdaj pravica, varovana s hiearhično najvišjim aktom, ki bo predstavljala enega ključnih elementov socialne države in hkrati postajala vse bolj problematična.

Ko se bliža čas upokojitve, to enačimo z obdobjem polnim veselja, zabav in proslavljanja. Nastopijo t. i. »drugi medeni tedni«, ker se po skoraj štirih desetletjih dela pričakuje, da bo ta prelomni trenutek v življenju prinesel občutek osvoboditve in zadovoljstva. A kmalu za tem se posameznik začne zavedati svojega izginjajočega se družbenega statusa, kateremu sledi obdobje praznine, ki ga je potrebno zapolniti.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na dve ključni tematiki. Najprej bomo pregledali zakonsko ureditev pokojnin, kot je opredeljena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2). Ta del nam bo omogočil vpogled v okvir, ki določa pravice in pogoje za pridobitev pokojnine v Sloveniji. Nato se bomo posvetili problematiki našega trenutnega pokojninskega sistema. Kljub obstoječi zakonodaji in nekaterim mehkim metodam, ki skušajo ublažiti prehod med zaposlitvijo in upokojitvijo, ima sistem še vedno številne pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo tako upokojena generacija kot tudi aktivno prebivalstvo. Sistem zahteva temeljite reforme, saj napovedi kažejo, da bo trenutni sistem že v bližnji prihodnosti postavil pred resne izzive tako državo kot tudi družbo.

Mit vesele upokojitve

Z upokojitvijo pustimo veliko za seboj, gre za intenzivno spremembo vsakdana, ker je to čas, ko vstopimo v tretje življenjsko obdobje. Velikokrat upokojitev povezujemo z nastopom depresije, kroničnih bolezni ali celo zgodnejše smrti.

Evropska študija, ki je zbrala skupaj vse nedavne longitudinalne raziskave na področju upokojitve in s tem povezanih duševnih težav, je poročala, da 14.6 odstotkov raziskav navaja, da se nekatere države med starejšim prebivalstvom spopadajo z izrazito depresijo ob upokojitvi.[2]

Druga evropska študija, ki je tudi zbrala skupaj vse raziskave na področju upokojitve in vezanost na hitrejšo umrljivost, je ugotovila, da pri starostni upokojitvi vzročna zveza med upokojitvijo in umrljivostjo obstaja, vendar opozarjajo, da je treba za nepristranske rezultate upoštevati tudi splošno zdravstveno stanje udeležencev raziskave, ki pa nam ni dostopna.[3]

Sklepamo lahko, da vzročna zveza med upokojitvijo, depresijo in zgodnejšo umrljivostjo obstaja. To lahko blažimo na državni ravni preko zakonodajalca, ki v tranzitnem obdobju nudi različne vrste upokojitve in s tem bonitete. Hkrati pa morajo obstajati programi, ki delavcem ustrezno pomagajo za pripravo na upokojitev. Načrtovanje omogoča posameznikom, da se bolje pripravijo tako na življenjsko spremembo kot tudi na spremenjen ekonomski položaj. V nadaljevanju si bomo pogledali, kaj za prehod nudi ZPIZ-2 in katere mehke metode poznamo izven njega.

Zakonska ureditev

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) pokojnino opredeli kot mesečni prejemek pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotavlja varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca, ki se plačuje od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pokojnine, ampak največ od prvega dne naslednjega meseca in za šest mesev nazaj.[4]

Pravica do pokojnine je določena v 50. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) pod pogoji, kot jih določa zakon. Ta mora določiti pogoje za nastanek pravice do pokojnine, njeno pridobitev in pravila za odmero.[5] URS je bila pravica do pokojnine dodana šele na podlagi amandmaja, sprejetega 2004. Po mnenju predlagateljev je bila potrebna, ker gre za pravico dolgotrajnejše narave, ki zagotavlja edini vir dohodka preživljanja za večino upravičencev do pokojnine. S pokojnino naj bi posameznik do določene mere zasledoval življenjski standard v aktivni dobi.[6] Povprečni odstotek nadomeščanja povprečne plače naj bi bil januarja leta 2022 pri starostni pokojnini 67,0 %.[7]

Pokojninski sistem v Sloveniji se financira v obliki dokladnega sistema (pay as you go), v katerem aktivna generacija zagotavlja sredstva za upokojence v pričakovanju, da bo naslednja aktivna generacija zagotavljala sredstva zanjo (medgeneracijska solidarnost). Breme financiranja sistema obveznega pokojninskega zavarovanja nosijo sicer vsi zavarovanci, ki so zavezani plačevati obvezne prispevke za socialno varnost, med njimi tudi tisti, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljujejo z dejavnostjo, vendar so v pretežnem delu zavarovanci osebe, ki pogojev za upokojitev še ne izpolnjujejo.[8]

Starostna upokojitev

Starostna upokojitev ima predpisana dva pogoja. Prvi je, da moramo dopolniti 60 let starosti in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa,[9] ali drugi, 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.[10] Izpolnimo lahko prvega ali drugega pod pogojem, da sta starost in doba izpolnjena kumulativno.[11]

Pri starostni pokojnini se lahko upokojimo tudi pri nižji starosti. Takrat se mora znižanje starostne meje izrecno uveljaviti, ker se ta po uradni dolžnosti nikoli ne ugotavlja. Do znižanja smo upravičeni zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka; zaradi služenja obveznega vojaškega roka; zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti;[12] zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (edina kategorija, ki nima spodnje meje);[13] ali zaradi okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.[14]

Zakonodajalec z dvema bonusoma spodbuja odlog starostne upokojitve in sicer ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa in izplačilo dela pokojnine. Če odložimo uveljavitev starostne pokojnine, se nam vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa ovrednoti tako, da je vsakih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih en in pol odstotek (3 odstotke za eno leto oziroma 9 odstotkov za tri leta), vendar največ tri leta zavarovanja.[15]

Predčasna upokojitev

Do nje smo upravičeni, če kumulativno izpolnjujemo starost 60 let in 40 let pokojninske dobe. Razlika s starostno upokojitvijo je, da se starostna meja ne more znižati in da se v pokojninsko dobo všteva vsa doba, tako dokupljena kot tudi tista iz naslova prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podaljšano zavarovanje in vsa preostala doba.[16] Ker delavec sam v resnici nikoli ne doseže polne pokojninske dobe, se tako odmerjena pokojnina nato za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let zmanjša za 0.3 odstotkov, ki je trajna in pri manjkajočih petih letih znaša 18 odstotkov. 

Raziskava, izvedena na Inštitutu Antona Trstenjaka (inštitut katega glavna področja raziksovanja so tri delovna področja in sicer gerontologija in medgeneracijska sožitje, psihologija, logoterapija in antropohigiena ter omame in zasvojenosti) kaže, da kar 34 odstotkov predčasno upokojenih, upokojitev vidi kot rešitev iz neznosne situacije v službi, kar kaže na neprijazno delovno okolje, ki iz tega vidika predstavlja pomemben dejavnik pri zgodnjem zapuščanju. Pri vprašanju, kaj je slabše po upokojitvi, pa kar 33 odstotkov predčasno upokojenih meni, da je slabše njihovo finančno stanje.[17]

Delna pokojnina

Namenjena je zavarovancem za lažji prehod iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine. V času uživanja delne pokojnine imajo hkrati dva statusa – status zavarovanca in uživalca pokojnine. Do nje so upravičeni določeni zavarovanci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje. Na dan uveljavitve delne pokojnine moramo izpolnjevati pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, in ostati v obveznem zavarovanju. Odmeri se od predčasne ali starostne pokojnine v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Torej, če izpolnjujemo pogoje za starostno pokojnino in smo ostali vključeni v obvezno zavarovanje za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine. Po preteku treh let nam pripada delna pokojnina, povečana za sorazmerni del od 20 odstotkov starostne pokojnine.[18]

Izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine

Kadar zavarovanci izpolnjujemo pogoje za starostno pokojnino in smo vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, se nam bo od dneva izpolnitve pogojev, ampak največ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahetve, izplačevalo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili. Ta se lahko izplačuje največ tri leta. Po treh letih zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati 20 odstotkov, v primeru, da smo še vedno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas.[19]

Mehke metode ublažitve prehoda

Delež starejšega prebivalstva hitro narašča, kar bo v prihodnosti postavilo izzive našemu socialnemu sistemu. Do leta 2060 naj bi število upokojencev preseglo število aktivnih delavcev, kar pomeni, da bo 100 delavcev delalo za pokojnine 108 upokojencev.[20] Kljub temu pa je pomembno opozoriti, da 75 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, zmore skrbeti zase brez tuje pomoči. To potrdi antropološko dejstvo, da človek vse do smrti lahko okolici tudi nekaj da, zato je v prihodnje treba bolje spoznati njihove zmožnosti in jih komplementarno vključiti v družbeni razvoj.[21]

Da bi to dosegli je treba upokojence poučiti o obdobju ki je pred njimi. Raziskava je pokazala, da 90 odstotkov anketirancev meni, da Slovenija potrebuje programe za pripravo na življenje po upokojitvi za večjo kakovost tretjega življenjskega obdobja, 73 odstotkov anketirancev pa meni, da se jim delna upokojitev ob hkratnem delu za krajši delovni čas zdi primeren način prenašanja izkušenj na mlajše.[22]

Predupokojitvena izobraževanja v Sloveniji niso pravica, ki izvira iz pravice dela in posledično za delodajalca niso obvezujoča. Dokladni sistem, ki temelji na medgeneracijski pogodbi, kmalu ne bo več učinkovit, na kar v svojih poročilih opozarja tudi Organization for Economic Coorporation and Development (v nadaljevanju: OECD), ker nataliteta pada, življenjska doba pa se podaljšuje. Namen izobraževanj je ravno ta, da se prebrodijo stereotipi o starosti in starostnike spodbudi, da ali nadaljujejo z delom, prostovoljnim delom ali vsaj imajo zagotovljena sredstva, da so sposobni sebe. Tovrstni seminarji pomagajo tudi pri ozaveščanju splošne javnosti o tem, da proces upokojitve za posameznika lahko pomeni najtežje, najbolj radikalne spremembe v življenju. Kljub temu upokojitev ni zgolj to. Lahko je fleksibilna, kot pred njo posameznikova delovna kariera, zato je pomembno, da starejši delavec ne sledi standardnim starostnim mejam in vzorcem, ko se odloča o tem, kdaj se bo upokojil.

Slovenija ni povsem brez takšnih programov, čeprav je v študiji NIJZ-ja 84 odstotkov vprašanih odgovorilo, da delodajalci pri nas ne izvajajo predupokojitvene aktivnosti, s katerimi delavce seznanijo z nadaljnjimi možnostmi oz. jih pripravijo na odhod v pokoj.[23] Vseeno pa imamo nekaj institucij, ki podobna izobraževanja izvajajo. Univerza za tretje življenjsko obdobje že od leta 1986 sodeluje pri pripravi na upokojitev. Podobni programi so na voljo tudi v drugih organizacijah, kot so Ministrstvo za obrambo RS (predvsem za Slovensko vojsko in Policijo), Gospodarska zbornica Slovenije, Inštitut Antona Trstenjaka in Zavod RS za zaposlovanje.[24]

Zaključka problematike upokojitve ni

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izpostavlja marsikatere pomanjkljivosti slovenskega pokojninskega sistema. Navajajo, da je zakonodaja na področju pokojnin prezapletena in posledično prebivalstvu nerazumljiva. Minimalna prispevna osnova je previsoka, izboljšati moramo preglednost pokojninskih financ, zmanjšati indeksacije pokojnin, poostriti najnižje pogoje za upravičenost do pokojnine.[25]

Seznam se nadaljuje, kar indicira, da sistem kot ga poznamo danes, žal ni več vzržljiv.

Poleg tega se v Sloveniji starostna struktura prebivalstva izrazito spreminja. Leta 2022 so starejši (tj. prebivalci, stari 65 let ali več) predstavljali nekaj več kot 21 odstotkov prebivalstva, leta 2100 pa naj bil bilo v tej starostni skupini več kot 32 odstotkov prebivalcev Slovenije.[26] To ima posledice na številnih področjih, predvsem pomembno pa je, da se tako država kot družba na to pripravita. Na eni strani imamo trenutno upokojeno generacijo, ki je pogosto stigmatizirana, skoraj čez noč izgubi znaten del prihodka in je včasih izolirana, pogosti tudi pozabljena. Na drugi strani pa imamo aktivno prebivalstvo, ki po napovedih raznih organizacij sistema, kot ga poznamo danes, ne bo dočakalo. Te tudi navajajo, da bo trenuten pokojninski sistem že na meji nevzdržnosti do leta 2030, najkasneje 2040.[27] Pokojninski sistemi bi tako morali stremeti k večji uravnoteženosti, a ne samo na račun mlajših generacij. Slovenija, tako kot ostale države članice EU, je pred veliko preizkušnjo reformiranja pokojninskega sistema. Države z uvajanjem poglobljenih reform odlašajo, ker vedo, da jim bodo sledila dolga obdobja postopnega uvajanja, ki bodo prinesla veliko nelagodja in neodgovorjenih vprašanj. Spremembe bodo vedno najbolj prizadele takratno upokojeno generacijo in generacijo, ki se bo znašla na sredi sprememb. A dokler ne bomo začeli aktivno reševati naraščajočih problemov, se bo medgeneracijski razorak samo še večal.

Seznam literature:

Knjige (monografije)

Bubnov-Škoberne, Anjuta ; Strban, Grega: PRAVO SOCIALNE VARNOSTI, GV založba, Ljubljana (2010).

Ekart, Miroslav, pravnik; Rangus, Andraž; NOVI VELIKI KOMENTAR DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZPIZ-2, Planet GV, Ljubljana, 2017.

Harari, Yuval Noah: HOMO DEUS, KRATKA ZGODOVINA PRIHODNOSTI, Mladinska knjiga, Ljubljana (2022).

Viri na medmrežju

Evropski parlament; understanding eu action on pensions, URL: https://www.europarl.eur,opa.eu/regdata/etudes/brie/2023/753953/eprs_bri(2023)753953_en.pdf (dan dostopa, 3. 3. 2024).

Odone A, Gianfredi V, Vigezzi GP, Amerio A, Ardito C, D’errico A, Stuckler D, Costa G, on behalf of the Italian Working Group on Retirement and Health: Does retirement trigger depressive symptoms? a systematic review and meta-analysis, URL:https://doi.org/10.1017/s2045796021000627 (dan dostopa, 28. 2. 2024).

OECDiLibrary: OECD Reviews of Pension Systems: Slovenia, URL: https://www.oecd-ilibrary.org/sites/f629a09aen/index.html?itemId=/content/publication/f629a09a-en (dan dostopa, 26. 2. 2024).

Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake zmožnosti, Bela knjiga o pokojninah, URL: https://www.iusinfo.si/download/razno/bela_knjiga_o_pokojninah_130416.pdf (dan dostopa, 9. 3. 2024).

Nacionalni inštitut za javno zdravje: Javnozdravstveni pristopi v medsektorskih politkah – izzivi aktivnega in zdravega staranja v sloveniji na regijski ravni, URL: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/izzivi_aktivnega_in_zdravega_staranja_v_slo_0.pdf (dan dostopa, 9. 3. 2024)

Nacionalni inštitut za javno zdravje: Predupokojitvene priprave na zdravo in aktivno starost, URL: http://www.staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/images/predupokojitvene_priprave_za_zdravo_in_aktivno_starost_1_0.pdf (dan dostopa, 4. 3. 2024).

Ramovš, Jože: Potrebe, Zmožnosti in stališča starejših ljudi v sloveniji; URL: https://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/969-1.pdf (dan dostopa, 5. 3. 2024).

Sewdas R, De Wind A, Stenholm S, et al. J Epidemiol community health: Association between retirement and mortality: working longer, living longer? A systematic review and meta-analysis, URL: https://jech.bmj.com/content/jech/74/5/473.full.pdf (dan dostopa 2. 3. 2024).

OPOMBE

1. Harari, HOMO DEUS, KRATKA ZGODOVINA PRIHODNOSTI, (2017), str. 37

2. Odone A, Gianfredi V, Vigezzi GP, Amerio A, Ardito C, d’Errico A, Stuckler D, Costa G, on behalf of the Italian Working Group on Retirement and Health (2021), DOES RETIREMENT TRIGGER DEPRESSIVE SYMPTOMS? A SYSTEMATIC REVIEW AND META-ANALYSIS, (2021) str. 1–24 URL:https://doi.org/10.1017/S2045796021000627

3. Sewdas R, de Wind A, Stenholm S, et al. J Epidemiol Community Health (2020), ASSOCIATION BETWEEN RETIREMENT AND MORTALITY: WORKING LONGER, LIVING LONGER? A SYSTEMATIC REVIEW AND META-ANALYSIS str. 473–480, URL: https://jech.bmj.com/content/jech/74/5/473.full.pdf

4. 19., 109. in 111 člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Ur. l. RS, št. 48/22

5. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16, 92/2

6.  Bubnov Škoberne, Strban, PRAVO SOCIALNE VARNOSTI (2010), str. 213

7. ZPIZ, Statistični pregled 2022, str. 13, URL: https://www.zpiz.si/cms/cms/content2019/statistini-pregled

8. U-I-303/18-38, z dne 18. 9. 2019

9. S pokojninsko dobo brez dokupa je mišljeno obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki; obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki; dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, obdobja delovnega razmerja v tujini

10. Z zavorovalno dobo je mišljeno obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katerega so bili plačani prispevki

11. 27. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Ur. l. RS, št.48/22

12. 28. člen ZPIZ-2

13. Drugi odstavek 202. člena ZPIZ-2

14. 37 člen ZPIZ-2

15. 398. člen ZPIZ-2

16. Ekart, Rangus, NOVI VELIKI KOMENTAR DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZPIZ-2 (2017), str. 213

17. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake zmožnosti, BELA KNJIGA O POKOJNINAH (2016), str. 21, URL: https://www.iusinfo.si/download/razno/Bela_knjiga_o_pokojninah_130416.pdf

18. 40. člen ZPIZ-2

19. 39. a člen ZPIZ -2

20. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake zmožnosti, BELA KNJIGA O POKOJNINAH (2016), str. 22, URL: https://www.iusinfo.si/download/razno/Bela_knjiga_o_pokojninah_130416.pdf

21. Ramovš, POTREBE, ZMOŽNOSTI IN STALIŠČA STAREJŠIH LJUDI V SLOVENIJI (2011), str. 5

22.; 23. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V MEDSEKTORSKIH POLITKAH – IZZIVI AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI NA REGIJSKI RAVNI (2017), str. 12, URL: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/izzivi_aktivnega_in_zdravega_staranja_v_slo_0.pdf

24. NIJZ, PREDUPOKOJITVENE PRIPRAVE NA ZDRAVO IN AKTIVNO STAROST, (2018) str 26 – 28, URL: http://www.staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/images/predupokojitvene_priprave_za_zdravo_in_aktivno_starost_1_0.pdf

25. OECD, OECD REWIEVS OF PENSION SYSTEMS: SLOVENIA, URL: https://www.oecd-ilibrary.org/sites/f629a09a-en/index.html?itemId=/content/publication/f629a09a-en

26.  Statistični urad Republike Slovenije (SURS), URL: SURS https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11124

27. Evropski parlament, Understanding EU action on pensions (2013), str. 9-10, URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2023/753953/EPRS_BRI(2023)753953_EN.pdf