Avtorica: Eva Vengust 

Izvleček: V prispevku je obravnavano vprašanje, ali je za spolne delavce in družbo kot celoto bolje, da je prostitucija kriminalizirana ali dekriminalizirana. Članek osvetljuje različne pravne vidike prostitucije, pri čemer se opira tako na nacionalno kot tudi na primerjalno (mednarodno) pravo. Poseben poudarek je na vprašanju, ali je za spolne delavce bolje, da delujejo v okviru delovnega razmerja ali samozaposlitve, pri tem pa so poudarjene najbolj pomembne razlike med obema oblikama opravljanja dela.  

Ključne besede: prostitucija, socialnopatološki pojav, dekriminalizacija, primerjalnopravna ureditev, delovno pravo.

1. Uvodno

Prostitucija je socialnopatološki pojav, ki se v sodobnem pravnem okviru sooča s kompleksnimi pravnimi izzivi, med drugim tudi z vprašanjem, ali je za spolne delavce in za družbo bolje, da je prostitucija kriminalizirana ali dekriminalizirana. Kriminalizacija prostitucije pomeni, da je prostitucija prepovedana. Dekriminalizacija prostitucije, nasprotno, pomeni odpravo kazenskega pregona za t.i. spolne delavce in obravnava prostitucijo kot zakonito dejavnost. V prispevku bom skušala odgovoriti vprašanje smotrnosti (de)kriminalizacije, pri čemer mi bosta glavni vir predstavljala predvsem delovno in primerjalno pravo. 

2. Pojem prostitucije

Za lažje razumevanje prispevka, bom najprej pojasnila nekaj osnovnih značilnosti in pojmov, ki so povezani s področjem prostitucije. Prva znana definicija prostitucije je bila najdena v Marseljskem statutu iz 13. stoletja, ki je vključeval poglavje z naslovom »De meretricibus« (»glede prostitutk«).[1] Danes je prostitucija opredeljena kot dejavnost, pri kateri oseba ponuja spolne storitve v zameno za plačilo ali druge ugodnosti.[2] Beseda prostitucija izhaja iz latinskega izraza »prostituere«, sestavljenega iz »pro« (pred, spredaj) in »statuere« (postaviti) in v dobesednem prevodu pomeni »postavljati pred (kupca)«.[3] Evfemistično je včasih poimenovana tudi kot »najstarejša obrt«.[4]

Prostitucija se pojavlja v različnih oblikah in je prisotna skozi celotno zgodovino v vsaki družbi. V večini primerov je povezana s tveganjem za spolno prenosljive bolezni, zlorabe, nasilje in izkoriščanje ter z vprašanji, kot so revščina, brezposelnost, neenakost in migracije. Izvaja se v številnih okoljih – na ulici, v bordelu, v nočnem klubu, prek spleta ali celo v domačem okolju.[5] Na svetu je približno 42 milijonov spolnih delavcev, pri čemer je večina prostitutk žensk z moškimi strankami.[6] Posredniki spolnih delavcev se imenujejo zvodniki. Dohodki spolnih delavcev nihajo glede na gospodarske razmere v državah delovanja.[7] Oglaševanje prostitucije v državah, kjer je prostitucija zakonita, se razlikuje od oglaševanja v državah, kjer je prostitucija prepovedana – v tem primeru govorimo o prikritem oglaševanju. Prikrito oglaševanje prostitucije ima lahko več oblik, na primer oglaševanje na oknih trafik, s karticami v telefonskih govorilnicah, preko oglasov za »masažo« ali za »sprostitev«, v specializiranih revijah za kontakte in preko interneta.[8] Poznamo več vrst prostitucije, kot je na primer ulična prostitucija (recimo »lot lizard« v ZDA)[9], izložbena prostitucija (značilna predvsem za Nizozemsko),[10] javne hiše (kot zanimivost – bordel Pascha v Kölnu je največji bordel v Evropi),[11] spremljevalke, spolni turizem itd.

3. Ljubljana v soju rdečih luči – zgodovina prostitucije v Ljubljani  

Prva javna hiša se je v Ljubljani odprla šele leta 1897 pod liberalnim županom Ivanom Hribarjem, več kot desetletja za tem, ko je avstro-ogrska zakonodaja lokalnim oblastem že omogočila, da po svoji presoji regulirajo »najstarejšo obrt«.[12] Glavni razlog za ustanovitev javne hiše je bil, da so želeli omejiti širjenje spolnih bolezni in regulirati prostitucijo. »Hiša ljubezni«[13] se je nahajala med Žabjakom in začetkom Prul, natančneje na Zvonarski 11 in 13. Prostitutka, ki je prišla v Ljubljano, se je morala najprej prijaviti na mestni policiji, ki je v tistem času vodila register prostitutk, opraviti pa je morala tudi zdravniški pregled. Sob je bilo v hiši od štirinajst do šestnajst, najemnice so večinoma prišle iz ogrskega dela monarhije, stranke pa so večinoma bili vojaki. Že po nekaj letih obratovanja bordela pod taktirko Matilde Lowy, se je izkazalo, da so razsežnosti kršitev, ki se dogajajo v bordelu tolikšne, da so ljubljanske oblasti leta 1904 bordel zaprle. Matilda Lowy je bila obtožena trgovine z belim blagom, na koncu pa so ji sodili še zaradi oderuštva. Naknadno je v Ljubljani izbruhnil še dodatni škandal, ker se je izkazalo, da je bil v zadevo vpleten tudi sam šef ljubljanske policije. Potem, ko se je prvotni bordel zaprl, je policija vse težje krotila vse bolj razširjeno ilegalno prostitucijo. Javna hiša se je zato kmalu zopet odprla in novi najemnik je postal vdovec Alojzij Kališ. V izogib novim škandalom so novemu upravniku bordela mestne oblasti postavile zelo jasna in natančna navodila. Kljub bordelu, pa je ves čas bila prisotna tudi ilegalna, skrivna prostitucija. Šlo je za ženske, ki se niso želele registrirati iz različnih razlogov. Na splošno so se s prostitucijo ukvarjale ženske iz nižjih slojev (služkinje, delavke, šivilje, natakarice). Prostitucija se je odvijala praktično povsod – po kozolcih, hlevih, parkih (zelo znano zbirališče prostitutk je bil park Tivoli), gostilnah (bližnjo ljubljansko gostilno so notorično imenovali kar »številka 14«), hotelih (recimo hotel Bavarski dvor je bil sploh znan po tem), pa tudi na železniški postaji. Marsikoga pa je javna hiša motila. Takratni škof Anton Bonaventura Jeglič se je za ukinitev javne hiše zavzemal pri takratnem ljubljanskemu županu. Pritožbe so naslovili na mestno oblast tudi Ljubljančani – predvsem zaradi kršenja javne morale, širjenja pohujšanja in kaljenja nočnega miru. Kasneje je prišlo še do večjih težav. Potem ko so v bližini bordela zgradili četrto deško mestno šolo, danes Osnovno šolo Prule, so bili soočeni kar s peticijo za ukinitev javne hiše na Zvonarski, pod katero se je podpisala cela vrsta vplivnih Ljubljančanov. Vendar pa so zdravstveni organi in policijska oblast nasprotovali zaprtju, ker bi se tako zopet otežil nadzor. Kar ni uspelo ne škofu Jegliču in ne zgroženim meščanom, so navsezadnje, po končani prvi svetovni vojni, prinesli spremenjeni zakoni v novi državi. Bordel na Zvonarski ulici v Ljubljani so zaprli leta 1919, leta 1921 pa je bila prostitucija prepovedana na državni ravni. Kljub temu se je tajna prostitucija odvijala še naprej in s prepovedjo dejansko niso dosegli ničesar.[14] 

4. Kako je s prostitucijo v Sloveniji danes?

Najbolj razširjena oblika prostitucije v Sloveniji je stanovanjska prostitucija. Z njo se večinoma ukvarjajo ženske, stranke pa so predvsem moški.[15] Po tretjem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) gre za prekršek, če »kdo na vsiljiv način ponuja spolne usluge« na javnih mestih.[16] Organizacija prostitucije ni kazniva, vendar se po prvem odstavku 175. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) kaznuje »zloraba prostitucije«, kar je opredeljeno kot »kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji«.[17] Prav tako ni kazniva uporaba storitev prostitucije, razen v primerih, ko oseba ve, da uporablja storitve žrtve trgovine z ljudmi. To pomeni, da je zasebna prodaja dovoljena, organizirana (bordeli, zvodništvo) pa ne. Policija preganja vsakršno posredovanje pri prostituciji, kjer posredniki dobijo del zaslužka od prostitucije.[18] V Sloveniji je prostitucija od leta 2003 delno dekriminalizirana, od leta 2004 pa ni več kaznivo niti organiziranje prostitucije, razen v primeru njene zlorabe oziroma izkoriščanja. Prostitucijo se torej da, vsaj v teoriji, opravljati povsem legalno. Kot poklic in dejavnost pravno sicer ni regulirana, vendar pa jo je pod nekoliko drugačnimi nazivi, kot so na primer striptizeta, barska plesalka in erotična maserka, mogoče registrirati in od zaslužka plačevati davke.[19] Čeprav bi torej lahko sklepali, da je dekriminalizacija prostitucije izboljšala položaj oseb, ki se z njo ukvarjajo, pa jo v praksi velika večina zlasti iz strahu pred stigmo opravlja za vrati stanovanj, na črno, brez zdravstvenega nadzora. Ker država tolerira le samostojno opravljanje prostitucije, vsako zaposlovanje v okviru podjetij pa dojema kot zvodništvo in zlorabo, delavci v prostituciji niso deležni polnega delovnopravnega in socialnopravnega varstva, ki ga zagotavlja delo v delovnem razmerju. Delo je tako zaznamovano z elementi prekarnosti kot so negotovost, rušenje pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti (minimalna plača, regres, pravica do bolniške odsotnosti, varovalke pred odpuščanjem, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica), delavec dela za več naročnikov in podobno.

5. Pristopi k zakonskemu urejanju prostitucije v različnih pravnih sistemih

Skozi njen razvoj se je pod vplivom različnih praks in pravnih ureditev izoblikovalo več stališč o prostituciji. Mnogi menijo, da bi družba morala prostitucijo tolerirati in zagovarjajo dekriminalizacijo. Stališče, ki ga zagovarjajo se glasi, da je prostitucija delo kot vsako drugo in da za prostore spolne industrije ne bi smeli veljati nobeni posebni predpisi ali zakoni. Takšno ureditev imajo trenutno na primer v Novi Zelandiji, kjer zakoni proti upravljanju bordelov, zvodništvu in ulični prostituciji ne obstajajo, prostitucija pa praktično ni regulirana.[20] Ponekod sta zagovarjani legalizacija in regulacija – prostitucija se obravnava kot zakonit posel. Prostitucija in zaposlovanje prostitutk sta legalna, vendar regulirana. Takšne razmere so trenutno na Nizozemskem, v Nemčji in v večjem delu Avstralije.[21] Tretji zagovarjajo stališče, da se prostitucije ne bi smelo tolerirati. V tem miselnem okviru poznamo naslednje tri smeri: abolicionizem, neoabolicionizem, prohibicionizem. Abolicionizem pravi, da prostitucija sama po sebi ni prepovedana, vendar pa je večina z njo povezanih dejavnosti nezakonitih, zato se prostitucija močno odsvetuje in obravnava kot družbeni problem. Prostitucija je zakonita, vendar so dejavnosti v zvezi s tem, kot je na primer javno nagovarjanje strank, vodenje javne hiše in druge oblike zvodništva, prepovedane. To je do neke mere trenutno stanje v Veliki Britaniji, kjer prostitucija velja tako za javno nadlogo kot za spolno kaznivo dejanje, in v Italiji.[22] Neoabolicionizem zagovarja stališče, da je prostitucija sama po sebi zloraba, tako vzrok kot posledica neenakosti, oblika nasilja nad ženskami in kršitev človekovih pravic. Ne preganja se prostitutk, ampak njihove stranke in zvodnike. Tako stanje je trenutno na Švedskem, v Franciji, na Norveškem in Islandiji.[23] Prohibicionizem pa pravi, da so tako prostitutke kot stranke kriminalizirane in se obravnavajo kot nemoralne, torej veljajo za kriminalce. To je prevladujoč odnos skoraj povsod v Združenih državah Amerike, z nekaj izjemami v zvezni državi Nevada.[24]

6. Večna dilema: samozaposlitev v. delovno razmerje

Pomembno vprašanje v zvezi s prostitucijo je tudi, kakšne so prednosti in kakšne slabosti, v primeru, da je delavec oziroma delavka samozaposlena ali pa je v delovnem razmerju. Samozaposlitev je status po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)[25] in spada pod atipične oziroma nestandardne oblike dela. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)[26] ne najdemo definicije samozaposlene osebe, najdemo pa jo v 55. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki pravi, da je samozaposlena oseba »oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb«.[27] Delovno razmerje je po drugi strani tipična oziroma standardna oblika dela. ZDR-1 ga v 4. členu opredeljuje kot »razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca«.[28]

Primerjava med samozaposlitvijo in delovnim razmerjem v kontekstu prostitucije je kompleksna tema. Prva razlika, ki se pri razpravi o tem pojavi, je na področju nadzora in svobode. Samozaposleni imajo večjo stopnjo nadzora nad svojim delom in delovnim časom. Sami se lahko odločajo o tem, kdaj, kje in kako bodo delali. V primeru delovnega razmerja pa je delavec običajno podvržen navodilom in nadzoru delodajalca (vsaj glede delovnega časa in kraja opravljanja dela). Čeprav imajo spolni delavci v delovnem razmerju širše delovnopravno in socialnopravno varstvo, je pri tej obliki dela pomembno opozoriti tudi na morebitno nevarnost, ki se lahko pri tem pojavi – ker je opravljanje prostitucije izrazito osebne narave, je potrebno paziti, da delodajalec s svojimi navodili ne poseže v temeljne človekove pravice in svoboščine spolnega delavca, na primer v njegovo dostojanstvo in svobodo dela. To bi se recimo zgodilo, če bi delodajalec spolnemu delavcu naročil, da mora sprejeti določeno stranko.

Druga razlika se pojavlja v segmentu pravic in varnosti. Samozaposleni so sicer vključeni v vsa obvezna socialna zavarovanja, kljub temu pa delavci v delovnem razmerju praviloma uživajo širši obseg pravic iz zavarovanj, kar je med drugim posledica tega, da velik del samozaposlenih plačuje zgolj minimalne prispevke za socialno varnost.[29] Kratkoročno je to za samozaposlene sicer ugodno, ker imajo tako dosti nižje mesečne stroške, kot če bi plačevali maksimalne prispevke (za lažjo predstavo: maksimalni prispevki delavcev in samozaposlenih so se v letošnjem letu znatno zvišali in trenutno znašajo 3.004,40 evrov na mesec, minimalni prispevki pa znašajo precej manj in sicer 544,04 evrov na mesec)[30], vendar pa se s tem njihov obseg pravic iz zavarovanj precej zmanjša (to je ponavadi najbolj vidno pri pokojnini, kjer se na koncu pokaže velik razkorak med tistimi, ki so plačevali minimalne in tistimi, ki so plačevali maksimalne prispevke). Iz vidika obsega pravic in varnosti je torej skoraj zagotovo boljše, da spolni delavci opravljajo svoje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, saj zagotavlja širšo delovnopravno varnost (delavci imajo recimo pravico do plačanega dopusta, izplačila odpravnine, regresa, odpovednega roka in podobno).

Naj še nekoliko pojasnim razlike na področju plačevanja davkov in socialnih prispevkov: samozaposleni morajo običajno plačevati višje davke in socialne prispevke kot delavci v delovnem razmerju, saj del prispevka za zaposlene plača delodajalec, samozaposleni pa morajo celotni prispevek pokriti sami. Samozaposlene osebe so dolžne same vložiti prijavo v obvezno zavarovanje, delavca v delovnem razmerju pa je v obvezno socialno zavarovanje dolžan prijaviti delodajalec.[31] Prispevki se plačujejo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, za primer brezposelnosti, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, od januarja 2024 dalje pa se mora na podlagi 48. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)[32] plačevati tudi obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov.[33] Samozaposlena oseba mora obračunane prispevke plačati najpozneje do dvajsetega dneva v mesecu za pretekli mesec.[34] Delodajalec mora obračunane prispevke za delavce, ki jih zaposluje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka iz delovnega razmerja.[35]

Dilema med samozaposlitvijo in delovnim razmerjem torej predstavlja »dvorezni meč« - nobena od navedenih oblik namreč ni popolnoma ustrezna za spolne delavce, saj so pozitivni in negativni vidiki obeh oblik tu zaradi izrazito osebne narave dela še nekoliko bolj izraženi kot pri ostalih delavcih, vse skupaj pa pospremi še vedno prisotna stigma. Prav tako ima tu izrazito vlogo neenotna pravna ureditev področja prostitucije. V državah, kjer je prostitucija prepovedana, ni mogoče skleniti niti pogodbe o zaposlitvi, niti opravljati prostitucije kot samozaposlena oseba – v tem primeru lahko vse skupaj poteka samo ilegalno. To vprašanje je zato relevantno samo v državah, kjer je prostitucija dekriminalizirana oziroma legalizirana. Vseeno pa lahko zaključimo, da pogodba o zaposlitvi v tem kontekstu skoraj gotovo nudi večjo varnost in obseg pravic kot pa samozaposlitev in je kot taka zato bolj primerna.

7. Zaključna misel

Prostitucija je in najbrž tudi bo še lep čas ostala izrazito kontroverzen fenomen tako na področju delovnega prava kot na področju družbe kot celote. Spolni delavci se soočajo s številnimi izzivi, zagotovo pa jih najbolj zaznamujeta socialna stigma in diskriminacija, ki vplivata na njihovo psihofizično zdravje. Poleg tega so izpostavljeni tudi nasilju, trgovini z belim blagom in ekonomskemu izkoriščanju s strani zvodnikov. Hkrati so pravno pomanjkljivo zaščiteni, saj v nekaterih državah ne uživajo pravic, kot so recimo pravica do zdravstvenega zavarovanja, pravica do varnega delovnega okolja in pravica do bolniške odsotnosti.

 

Seznam literature:

Alexander, Priscilla: About The North America Task Force On Prostitution, URL: http://www.bayswan.org/NTFP.html (3.3.2024).

Amnesty International: Amnesty International publishes policy and research on protection of sex workers' rights, URL: https://www.amnesty.org/en/latest/news/2016/05/amnesty-international-publishes-policy-and-research-on-protection-of-sex-workers-rights/ (7.3.2024).

BBC News Online: New Norway law bans buying of sex, URL: http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7806760.stm (3.3.2024).

Carline, Anna, Scoular, Jane: Almost abolitionism: the peculiarities of prostitution policy in England and Wales, URL: https://strathprints.strath.ac.uk/61328/ (3.3.2024).

Data d.o.o.: Prispevki za s.p. 2024 – letos znatno višji!, URL: https://data.si/blog/prispevki-za-s-p-2024/ (9.3.2024).

Dernovšek, Igor: Politične stranke neenotne glede legalizacije prostitucije, URL: https://www.dnevnik.si/1042775547 (7.3.2024).

Finančna uprava Republike Slovenije: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, Ljubljana (9.3.2024).

Fuchs, Erin: The 6 Types Of Prostitutes And Where They Work, URL: https://www.businessinsider.com/the-6-types-of-prostitutes-and-where-they-work-2013-11 (4.3.2024).

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo: Prekarno delo, URL: https://socialna-druzba.si/prekarno-delo/ (7.3.2024).

International Union of Sex Workers: Sex Worker Statistics by Country, URL: https://www.iusw.org/sex-worker-statistics/ (4.3.2024).

Merriam-Webster, Prostitution – Definition and More from the Free Merriam-Webster Dictionary, URL: https://www.merriam-webster.com/dictionary/prostitution (3.3.2024).

Mirovni inštitut: Prostitucija v Sloveniji: Preliminarni izsledki raziskave in priporočila za politike, URL: https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2017/02/izsledki-raziskave_slo.pdf (7.3.2024).

N.Š.: Toliko višje prispevke lahko pričakujete samozaposleni, URL: https://www.zurnal24.si/slovenija/s-prihodnjim-letom-visji-prispevki-za-samozaposlene-398715#google_vignette (26.3.2024).

Online etymology dictionary, Prostitute (v.), URL: https://www.etymonline.com/word/prostitute (3.3.2024).

Ovsenik, Darja: V Sloveniji prevladujeta stanovanjska prostitucija in prostitucija po nočnih lokalih, URL: https://siol.net/siol-plus/v-sloveniji-prevladujeta-stanovanjska-prostitucija-in-prostitucija-po-nocnih-lokalih-53827 (7.3.2024).

Polaris Project: Sex Trafficking At Truck Stops, URL: https://web.archive.org/web/20150529003744/http://traffickingresourcecenter.org/sites/default/files/Sex%20Trafficking%20at%20Truck%20Stops%20AAG.pdf (4.3.2024).

Red Light Secrets: Window Prostitution, URL: https://www.redlightsecrets.com/history/window-prostitution/ (5.3.2024).

Reuters: Legalizing prostitution lowers violence and disease, report says, URL: https://www.reuters.com/article/us-global-women-prostitution-idUSKBN1OA28N/ (3.3.2024).

Rollo-Koster, Joëlle: From Prostitutes to Brides of Christ: The Avignonese Repentises in the Late Middle Ages, URL: https://read.dukeupress.edu/jmems/article-abstract/32/1/109/40579/From-Prostitutes-to-Brides-of-Christ-The?redirectedFrom=fulltext (3.3.2024).

Smith, Molly: If sex workers can't advertise online, it forces them on to the street, URL: https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/mar/06/sex-workers-advertise-online-pop-up-brothels-criminalised (4.3.2024).

The Sun: Stench of Cologne: The Sun goes inside Germany's Sin City, where our film crew found a dark side to towerblock brothel & tawdry caravan sex, URL: https://www.thesun.co.uk/news/24994805/cologne-brothel-germany-prostitutes-laws/ (6.3.2024).

The Syndey Morning Herald: Red-light district hit as tourists become tight-fisted, URL: https://www.smh.com.au/traveller/inspiration/red-light-district-hit-as-tourists-become-tight-fisted-20090601-bsi8.html (4.3.2024).

Wickman, Forrest: Is prostitution really the world's oldest profession?, URL: https://slate.com/news-and-politics/2012/03/rush-limbaugh-calls-sandra-fluke-a-prostitute-is-prostitution-really-the-worlds-oldest-profession.html (26.3.2024).

Zore, Alja: dokumentarni film »Prvi ljubljanski bordel«, URL: https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174962102 (7.3.2024).

OPOMBE:

[1] Rollo-Koster, From Prostitutes to Brides of Christ: The Avignonese Repentises in the Late Middle Ages, URL: https://read.dukeupress.edu/jmems/article-abstract/32/1/109/40579/From-Prostitutes-to-Brides-of-Christ-The?redirectedFrom=fulltext, str. 31.

[2] Merriam-Webster, Prostitution – Definition and More from the Free Merriam-Webster Dictionary, URL: https://www.merriam-webster.com/dictionary/prostitution.

[3] Online etymology dictionary, Prostitute (v.), URL: https://www.etymonline.com/word/prostitute.

[4] Wickman, Is prostitution really the world's oldest profession?, URL: https://slate.com/news-and-politics/2012/03/rush-limbaugh-calls-sandra-fluke-a-prostitute-is-prostitution-really-the-worlds-oldest-profession.html.

[5] Fuchs, The 6 Types Of Prostitutes And Where They Work, URL: https://www.businessinsider.com/the-6-types-of-prostitutes-and-where-they-work-2013-11.

[6] International Union of Sex Workers, Sex Worker Statistics by Country, URL: https://www.iusw.org/sex-worker-statistics/.

[7] The Syndey Morning Herald, Red-light district hit as tourists become tight-fisted, URL: https://www.smh.com.au/traveller/inspiration/red-light-district-hit-as-tourists-become-tight-fisted-20090601-bsi8.html.

[8] Smith, If sex workers can't advertise online, it forces them on to the street, URL: https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/mar/06/sex-workers-advertise-online-pop-up-brothels-criminalised.

[9] Polaris Project, Sex Trafficking At Truck Stops, URL: https://web.archive.org/web/20150529003744/http://traffickingresourcecenter.org/sites/default/files/Sex%20Trafficking%20at%20Truck%20Stops%20AAG.pdf, str. 3.

[10] Red Light Secrets, Window Prostitution, URL: https://www.redlightsecrets.com/history/window-prostitution/.

[11] The Sun, Stench of Cologne: The Sun goes inside Germany's Sin City, URL: https://www.thesun.co.uk/news/24994805/cologne-brothel-germany-prostitutes-laws/.

[12]  Dokumentarni film Alje Zore z naslovom »Prvi ljubljanski bordel«, URL: https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174962102.

[13]  Dokumentarni film Alje Zore z naslovom »Prvi ljubljanski bordel«, URL: https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174962102.

[14] Povzeto po dokumentarnem filmu Alje Zore z naslovom »Prvi ljubljanski bordel«, URL: https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174962102.

[15] Ovsenik, V Sloveniji prevladujeta stanovanjska prostitucija in prostitucija po nočnih lokalih, URL: https://siol.net/siol-plus/v-sloveniji-prevladujeta-stanovanjska-prostitucija-in-prostitucija-po-nocnih-lokalih-53827.

[16] Tretji odstavek 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/6 in 139/20.

[17]  Prvi odstavek 175. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, št. 50/12.

[18] Mirovni inštitut, Prostitucija v Sloveniji: Preliminarni izsledki raziskave in priporočila za politike, URL: https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2017/02/izsledki-raziskave_slo.pdf, str. 5.

[19] Dernovšek, Politične stranke neenotne glede legalizacije prostitucije, URL: https://www.dnevnik.si/1042775547. 

[20] Amnesty International, Amnesty International publishes policy and research on protection of sex workers' rights, URL: https://www.amnesty.org/en/latest/news/2016/05/amnesty-international-publishes-policy-and-research-on-protection-of-sex-workers-rights/.

[21] Reuters, Legalizing prostitution lowers violence and disease, report says, URL: https://www.reuters.com/article/us-global-women-prostitution-idUSKBN1OA28N/.

[22]  Carline, Scoular, Almost abolitionism: the peculiarities of prostitution policy in England and Wales, URL: https://strathprints.strath.ac.uk/61328/.

[23] BBC News Online, New Norway law bans buying of sex, URL: http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7806760.stm.

 [24] Alexander, About The North America Task Force On Prostitution, URL: http://www.bayswan.org/NTFP.html.

[25] Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09.

[26] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13.

[27] 55. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/11.

[28] 4. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13.

[29] N.Š., Toliko višje prispevke lahko pričakujete samozaposleni, URL: https://www.zurnal24.si/slovenija/s-prihodnjim-letom-visji-prispevki-za-samozaposlene-398715#google_vignette.

[30] Data d.o.o., Prispevki za s.p. 2024 – letos znatno višji!, URL: https://data.si/blog/prispevki-za-s-p-2024/.

[31] FURS, Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost (2024), str. 5 in 7.

[32] 48. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, št. 72/06.

[33] FURS, Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost (2024), str. 8.

[34] Prav tam.

[35] Prav tam, str. 6 in 7.