Avtorica: Lara Cvek*[1]

Izvleček: Stavka je institut delovnega prava, ki je v zakonodaji opredeljen kot organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.  Da je zakonita, mora ves čas izvedbe potekati v skladu z določbami Zakona o stavki. Ustavno sodišče je za 3. januar 2024 določilo rok, do katerega mora zakonodajalec ustrezno odreagirati in odpraviti ugotovljeno  protiustavnost. V ustavni odločbi je bilo namreč prepoznano neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov glede na naravo njihove funkcije, določeno prenizko, in neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljivo urejene s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Ker do tega ni prišlo, so se sodniki držali svoje obljube in pričeli s stavko.

Oznake: Stavka, zakonitost, ugotovljena protiustavnost, odločba Ustavnega sodišča, sodniške plače, sporazum.

Uvod

Lahko bi rekli, da konec leta 2023 niso zaznamovale zgolj dobre želje in novoletne zaobljube, temveč tudi stavkovne napovedi. Že nekaj časa po medijih vsakodnevno spremljamo, kako se odvija stavka, in to kar na dveh področjih – zdravstvenem in sodniškem. Nedvomno je marsikdo šele z aktualnimi dogodki uvidel, kakšen pomen ima pravzaprav področje delovnega prava in kako se lahko le-ta odraža v življenju slehernega posameznika, pa naj bo to z odpovedjo termina za zdravniški pregled ali prekinitvijo sodne obravnave. Zaradi omenjenih razlogov je še toliko bolj pomembno, da so zlasti splošni instituti z delovnopravnega področja bolj poznani in seveda v praksi tudi pravilno uporabljeni.

Na splošno o stavki

Prvi odstavek prvega člena Zakona o stavki (v nadaljevanju: ZStk) opredeljuje stavko kot:  »organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«.[2] Pravica do stavke je individualna pravica, ki pa se uresničuje zgolj kolektivno. Njeni naslovniki so delavci, ki stavko organizirajo sami ali pa organizacijo prepustijo sindikatu. V takem primeru pride do prepletanja te ustavne pravice s pravico do sindikalne svobode, ki jo najdemo v 76. členu Ustave Republike Slovenije[3] (v nadaljevanju: URS). Pravica do stavke je namreč tudi pomemben element akcijske svobode sindikatov.[4]

Stavka mora biti nujna, primerna in sorazmerna, saj ji nasproti stoji pravica delodajalca do lastnine in svobodne gospodarske pobude. To lahko razlagamo tako, da stavka za majhno korist ne bi bila primerna, če bi pri tem povzročila velike težave ali škodo. A ocena sorazmernosti je največkrat možna šele takrat, ko je stavka končana in so njeni rezultati jasni.[5]

V URS piše, da se pravica do stavke lahko omeji, če to zahteva javna korist in se obenem upošteva vrsto in naravo dejavnosti. V tem se izraža zgolj objektivni kriterij za omejevanje pravice do stavke, kar pomeni, da jo je mogoče omejiti vsakemu delavcu, vendar ne do te razsežnosti, da bi omejitev prerasla v prepoved stavke in s tem v odvzem pravice. ZStk pa na drugi strani očitno dopušča tudi subjektivno omejitev stavke.[6] Določa namreč, da morajo delavci v javnih službah in državnih organih tekom stavkanja zagotoviti minimalni obseg dela, s katerim se zagotavljata varnost in zdravje ljudi ter varstvo njihovega premoženja. Ta minimum delovnega procesa določi zakon.[7]

13. člen ZStk določa, da organiziranje stavke oziroma udeležba v njej ne pomeni kršitve delovne obveznosti. Prav tako ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca ter za posledico ne sme imeti prenehanja delovnega razmerja.[8] Med stavko, ki je organizirana pod pogoji ZStk, organ upravljanja in poslovodni organ v organizaciji ter delodajalec, ne smejo zaposliti novih delavcev, ki bi zamenjali udeležence v stavki (razen če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji) in preprečiti delavcu, da bi sodeloval v stavki. Prepovedana je tudi uporaba nasilnih ukrepov z namenom, da bi se stavka končala. Delavec, kot udeleženec v stavki, pa na drugi strani s sodelovanjem v stavki uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka. Materialno nadomestilo lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.[9]

Pravna ureditev stavke

Pomen instituta stavke izkazuje že njena pravna ureditev v nacionalnem sistemu. Pravica do stavke je namreč ustavna pravica, ki jo URS izrecno določa v 77. členu in pravi, da »imajo delavci pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.«[10] Med zakoni, ki omenjajo oziroma urejajo tovrstno pravico, je na prvem mestu zagotovo potrebno omeniti Zakon o stavki. Prav tako jo najdemo v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o kolektivnih pogodbah in Zakonu o javnih uslužbencih.[11]

Stavko urejajo še številni mednarodni viri, ki so nastali pod okriljem bodisi Organizacije združenih narodov in njene specializirane Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju: MOD), bodisi Sveta Evrope. Prekinitev dela omenjajo kot posebno pravico ali pa jo uvrščajo v okvir pravice do sindikalne svobode. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah veleva, da se pravico do stavke uresničuje v skladu z zakoni posamezne države. Dodatek k spremenjeni Evropski socialni listini pa določa, da lahko vsaka pogodbena stranka uredi pravico do stavke z zakonom. Zakonodajno urejanje sindikalnih pravic posredno predvideva tudi MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic.[12]

Razlog za sodniško stavko  2024

Kot poglavitni razlog stavke sodnikov štejemo nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da so predpisi o plačah sodnikov, v nasprotju z Ustavo.[13] Ustavno sodišče je namreč na zahtevo Sodnega sveta, 1. junija 2023, odločilo o vprašanju ustavne skladnosti nekaterih določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače sodnikov.[14] V zadevi je predlagatelj zakonski ureditvi očital neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov glede na naravo in odgovornost njihove funkcije, določeno prenizko. Obenem je izpostavil neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljivo urejene s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Materialna neodvisnost sodnikov je ena od temeljnih jamstev sodniške neodvisnosti iz 125. člena URS, in med drugim zahteva, da morajo biti dohodki sodnika takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi lahko vplivali na njegovo odločanje. To pomeni, da morajo biti dohodki ustrezno visoki za zagotavljanje osebnih in družinskih potreb in ustrezati sodniški vlogi. Iz odločbe lahko razberemo, da je tudi Ustavno sodišče izpostavilo potrebo po večji stabilnosti sodniških plač, saj je zapisalo, da so le-te v dobrih desetih letih izgubile svojo realno vrednost in da njihova rast, zaostaja za rastjo povprečne plače v državi. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti. Z vidika načela delitve oblasti pa je Ustavno sodišče poudarilo, da morajo biti vse tri veje oblasti enakopravne oziroma relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev. Dognalo je namreč, da je ureditev osnovnih plač sodnikov, kar se tiče plačanih razmerij med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v nasprotju z načelom delitve oblasti. Ni pa bilo mogoče očitati protiustavnosti izpodbijanim plačilnim razmerjem med vrhovnimi sodniki in ministri. Ustavno sodišče je bilo prav tako mnenja, da ni bila izpolnjena ustavna zahteva, na podlagi katere mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečili znaten padec realne vrednosti sodniških plač.[15]

Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo ter naložilo vladi in zakonodajalcu, da se ugotovljeno protiustavnost do 3. januarja odpravi, a do tega ni prišlo. Sodniki so tako sklenili, da bodo zaradi kršitve pravnega reda, pričeli s stavkanjem, s čimer so pozivali k spoštovanju pravne države in vladavine prava. [16]

Zakonitost stavke

Poenostavljeno lahko rečemo, da je stavka nezakonita, če ni organizirana v skladu z določbami ZStk. Že prva nezakonitost načeloma povzroči, da je stavka od takrat naprej protipravna, saj ima nezakonitost lahko posledice, ki tako ali drugače vplivajo na potek celotne stavke.[17]

Tekom stavkovne dejavnosti morajo biti tako izpolnjeni različni materialni in formalni pogoji. Cilj in predmet stavke so lahko ekonomske in socialne pravice ter interesi iz dela, kot so na primer: boljša plača, boljši pogoji dela, ugodnejši delovni položaj itd. Izdan mora biti sklep o začetku stavke s predpisano vsebino, ki mora določati: zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka, kraj zbiranja udeležencev in organ, ki bo zastopal interese delavcev ter v njihovem imenu vodil stavko. Potem ko je sklep sprejet, mora stavkovni odbor v roku 5 dni pred dnevom, ki je določen kot začetek stavke, le-to napovedati. V državnih organih in javnih službah je ta rok nekoliko daljši, in sicer sedem ali deset dni. Stavko se napove tako, da se sklep o začetku stavke pošlje organu upravljanja in poslovodstvu delodajalca oziroma pristojnemu organu združenja delodajalcev. Sam namen tega dejanja je, da se v času med napovedjo in začetkom stavke izvedejo pogajanja, katerih namen je sporazumno rešiti nastali spor. Če do rešitve pride in delodajalec ugodi zahtevam delavcev, se stavka ne izvede. Pomembno je, da si obe strani ves čas trajanja stavke prizadevata za sporazumno rešitev spora in da je stavka vodena tako, da ne ogroža varnosti, zdravja in premoženja ljudi ter drugih pravnih oseb. Izvesti jo je potrebno na način, da se delavcem ne preprečuje opravljanja dela in da se z delovnim procesom po kočani stavki lahko normalno nadaljuje. Stavka preneha na podlagi sprejetega sporazuma obeh udeleženih strani ali pa enostransko, s sklepom sindikata oziroma večine delavcev, ki so sprejeli sklep o začetku stavke.[18]

Zakonitost sodniške stavke 2024

Na občnem zboru 15. novembra 2023 je Slovensko sodniško društvo med sprejetimi sklepi več kot jasno zahtevalo, da se odločba Ustavnega sodišča o sodniških plačah v celoti upošteva in izvrši. Opozorili so, da če se to ne bo zgodilo, bodo še naslednji dan po izteku roka, ki je bil določen državnemu zboru, potekali protestni shodi sodnikov na sedežih sodišč. Najavili so še, da se bo sestal tudi glavni odbor društva, ki bo prevzel priprave za izvedbo sodniške stavke.[19] Čeprav je ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek intervencijskega zakona, s katerim bi se plače sodnikov dvignile za 1000 evrov bruto na mesec, ta predlog ni imel podpore koalicije.[20]

Ker pristojni organi neustavnosti do predvidenega datuma niso odpravili, so sodniki začeli opozorilni protest, ki je trajal do 24. januarja. Med protestom so se sodniki sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali. Po prvem opozorilnem protestu, ki se je odvijal 4. januarja, so stavko napovedali še tožilci. Društvo državnih tožilcev Slovenije je za 31. januar najavilo stavko, na ta dan pa so potem opravljali le nujne in prednostne zadeve ter primere tik pred zastaranjem.[21] Sedmega februarja je Slovensko sodniško društvo ponovno organiziralo protestne shode, na katerih so obravnavali zlasti vprašanja, vezana na množično vložitev posameznih tožb proti državi, ker ta ni odpravila protiustavnosti glede sodniških plač. Istega dne, se je ministrica Dominika Švarc Pipan najprej sestala s predstavniki sodstva, med katerimi so bili na sestanek vabljeni tako predstavniki Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta, Slovenskega sodniškega društva in minister za javno upravo Franc Props. Pozneje je sledil še sestanek s tožilci, kamor so bili vabljeni predstavniki: Vrhovnega državnega tožilstva, Državnotožilskega sveta, Društva državnih tožilcev Slovenije in minister za javno upravo.[22]

Iz povedanega lahko ocenimo, da je dosedanji potek stavke izpolnil zakonske pogoje in je tako zakonit. Predmet stavke je ekonomska pravica – dvig sodniške plače, kar je v skladu z zahtevanim. Določen je organ, ki je pristojen za zastopanje interesov delavcev in v njihovem imenu vodi stavko. V konkretnem primeru je to Slovensko sodniško društvo. Le-to je tudi ustrezno ravnalo, ko je stavko v primeru neizpolnitve ustavne odločbe v zadostnem času vnaprej napovedalo in s tem dalo možnost ukrepanja drugi strani. Prav tako je zadoščeno obvezi, da se delavcem ne onemogoči opravljanja dela, saj je bilo v času stavke sodnikom samim prepuščeno, da se odločijo, ali bodo naroke preklicali. Skladno z zakonom je bil poleg tega še sklican sestanek med ministrico Pipan, ministrom Propsom in predstavniki sodišč, saj morata namreč obe udeleženi strani, ves čas stavkanja stremeti k dosegu sporazuma.

Zaključek

Šestega marca so predstavniki Slovenskega sodniškega društva na državno odvetništvo posredovali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Ker je minilo že kar nekaj dni od poteka roka, ki ga je Ustavno sodišče določilo državnemu zboru za izpolnitev odločbe, so sodniki presodili, da je napočil čas, da posežejo po individualnem sodnem varstvu. Prav tako so napovedali novo enodnevno stavko za 14. marec.[23] Iz omenjenega več kot očitno izhaja, da zakonodajalec še vedno ne jemlje resno odločitve Ustavnega sodišča, ki pa je v naši državi najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vprašanje, ki se sedaj postavlja pa je, ali vse to lahko pomeni, da nas mora skrbeti za pravno varnost, ki je vendarle temelj naše demokratične družbe?

Seznam literature:

24ur.com, V četrtek prva sodniška stavka v zgodovini države, URL: https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozilci-v-cetrtek-za-eno-uro-prekinjajo-delo.html (5. marec 2024). 

24ur.com, V četrtek prva sodniška stavka v zgodovini države, URL: https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozilci-v-cetrtek-za-eno-uro-prekinjajo-delo.html (5. marec 2024). 

Blaha, Miran: Omejitve, URL: https://e-kurs.si/komentar/omejitve-20/ (3. marec 2024). 

Blaha, Miran: Opredelitev, URL: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-15/ (2. marec 2024).

Delo, Sodniki na državno odvetništvo predali 370 zahtevkov zaradi prenizkih plač, URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/sodniki-na-drzavno-odvetnistvo-predali-370-zahtevkov-zaradi-prenizkih-plac/ (10. marec 2024).

Jeran, Ana: STAVKA V NOVEJŠI SLOVENSKI SODNI PRAKSI (Diplomska naloga), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2014.  

Kogovšek Šalamon, Neža: Pritrdilno ločeno mnenje sodnice dr. Neže Kogovšek Šalamon k odločbi št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, URL: file:///C:/Users/OSTALI/Downloads/U-I-772-21-Pritrdilno-LM-dr.-Kogovsek-Salamon%20(1).pdf (5. marec 2024). 

Kunšek, Mojca: Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v času stavke, URL: https://www.edusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/212822 (3. marec 2024).

MMC RTV SLO, 31. januarja bo stavkala velika večina tožilcev. Švarc Pipan njih in sodnike poziva k pogovoru., URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/31-januarja-bo-stavkala-velika-vecina-tozilcev-svarc-pipan-njih-in-sodnike-poziva-k-pogovoru/695234 (6. marec 2024).

MMC RTV SLO, Sodniki bodo v primeru »črnega scenarija« začeli stavkovne aktivnosti, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-v-primeru-crnega-scenarija-zaceli-stavkovne-aktivnosti/692237 (6. marec 2024).

MMC RTV SLO, Sodniki v primeru neuresničitve ustavne odločbe glede plač grozijo s stavko, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-v-primeru-neuresnicitve-ustavne-odlocbe-glede-plac-grozijo-s-stavko/688377 (6. marec 2024).

Rebol, Nina: Stavka, URL: https://www.pravozavse.si/stavka/ (4. marec 2024).

Sobotainfo.com, Sodniška stavka se nadaljuje, URL: https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/sodniska-stavka-se-nadaljuje/227396 (8. marec 2024).

Ustavno sodišče RS, Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, URL:  https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/ (5. marec 2024).

OPOMBE

[1] Študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

[2] 1. člen Zakona o stavki (ZStk), Ur. l. SFRJ, št. 23/91.

[3] Ustava Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 33/91-I.

[4] Blaha, Opredelitev, URL: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-15/.

[5] Vrhovno sodišče RS, št. VIII Ips 222/2005, 31. januar 2006.

[6] Blaha, Omejitve, URL: https://e-kurs.si/komentar/omejitve-20/.

[7] Rebol, Stavka, URL: https://www.pravozavse.si/stavka/.

[8] 13. člen ZStk.

[9] Kunšek, Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v času stavke, URL: https://www.edusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/212822.

[10] 77. člen Ustave Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 47/2013.

[11] Jeran, Stavka v novejši slovenski sodni praksi (2014), str. 5-6.

[12] Blaha, Opredelitev, URL: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-15/.

[13] 24ur.com, V četrtek prva sodniška stavka v zgodovini države, URL: https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozilci-v-cetrtek-za-eno-uro-prekinjajo-delo.html.

[14] Kogovšek Šalamon, Pritrdilno ločeno mnenje sodnice dr. Neže Kogovšek Šalamon k odločbi št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, URL: file:///C:/Users/OSTALI/Downloads/U-I-772-21-Pritrdilno-LM-dr.-Kogovsek-Salamon%20(1).pdf.

[15] Ustavno sodišče RS, Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, URL:  https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/.

[16] 24ur.com, V četrtek prva sodniška stavka v zgodovini države, URL: https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozilci-v-cetrtek-za-eno-uro-prekinjajo-delo.html.

[17] Vrhovno sodišče RS, št. VIII Ips 222/2005, 31. januar 2006.

[18] Rebol, Stavka, URL: https://www.pravozavse.si/stavka/.

[19] MMC RTV SLO, Sodniki v primeru neuresničitve ustavne odločbe glede plač grozijo s stavko, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-v-primeru-neuresnicitve-ustavne-odlocbe-glede-plac-grozijo-s-stavko/688377.

[20] MMC RTV SLO, Sodniki bodo v primeru »črnega scenarija« začeli stavkovne aktivnosti, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-v-primeru-crnega-scenarija-zaceli-stavkovne-aktivnosti/692237.

[21] MMC RTV SLO, 31. januarja bo stavkala velika večina tožilcev. Švarc Pipan njih in sodnike poziva k pogovoru., URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/31-januarja-bo-stavkala-velika-vecina-tozilcev-svarc-pipan-njih-in-sodnike-poziva-k-pogovoru/695234.

[22] Sobotainfo.com, Sodniška stavka se nadaljuje, URL: https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/sodniska-stavka-se-nadaljuje/227396.

[23] Delo, Sodniki na državno odvetništvo predali 370 zahtevkov zaradi prenizkih plač, URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/sodniki-na-drzavno-odvetnistvo-predali-370-zahtevkov-zaradi-prenizkih-plac/.