Avtorica: Katja Peterlin[1]

Izvleček: Z globalizacijo prihaja do porasta hitre mode, ki ima vedno večje nezaželene posledice na okolje, delovnopravne in človekove pravice. Direktiva EU CSDDD je zasnovana za minimizacijo teh vplivov, vendar bo samo čas pokazal ali bo res imela želeni učinek.

Ključne besede: fast fashion, CSDDD, trajnostnost, skrbni pregled, etično poslovanje.

Uvodno

Krožno gospodarstvo je sistem organizacije proizvodnje in potrošnje, ki se usmerja k popravilu, ponovni uporabi, recikliranju in prenovi že obstoječih materialov, dokler je to mogoče. V takem sistemu se proizvedejo le odpadki, ki so neizogibno potrebni – gospodarski model namreč predstavlja način popolne minimizacije proizvodnje odpadkov[2]. Nasprotno je hitra moda (ang. fast fashion) poslovni model, ki pomeni hitro proizvodnjo ogromne količine oblačil nizke kakovosti, ki se na trgu prodajajo po izjemno nizkih cenah.

Čeprav Evropska unija (v nadaljevanju: EU) spodbuja prehod (iz linearnega vzemi – naredi – porabi – odvrzi) na krožni model, Evropejci na leto še vedno proizvedemo skoraj 7 milijonov ton tekstilnih odpadkov[3]. Od tega je od 4 % do 9 % oblačil uničenih, ne da bila kadar koli uporabljena. Učinek, ki ga imajo ob tem na okolje, je vse prej kot sprejemljiv[4].

Pot do ideala je za EU sicer še precej dolga, vendar se mu evropski zakonodajalci počasi približujejo s sprejemanjem novih trajnostno usmerjenih zakonodajnih aktov. Eden izmed njih je tudi Direktiva 2024/1760 znana tudi kot Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD ali CS3D).

Kaj je CS3D?

Direktivo se uvršča v evropski zeleni dogovor (ang. Green deal), ki naslavlja tematiko podnebnih sprememb. Vsebuje skupek političnih smernic, ki jih je Evropska komisija sprejela v letu 2020 in naj bi EU usmerile k zelenemu prehodu v podnebno nevtralnost. Eden izmed pomembnejših ciljev je zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov na ničelno raven do leta 2050, oz. za 55 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990).[5]

CS3D v primerjavi s tem zasleduje ožji cilj – le-ta poskuša zmanjšati negativne vplive na človekove pravice (glavni poudarek na otroškem in prisilnem delu) in negativne vplive na okolje, ki jih lahko ima poslovanje velikih podjetij[6].

Sprejeta je bila julija 2024 po večletnem zakonodajnem procesu in je plod dolgotrajnih pogajanj med institucijami EU in državami članicami - te naj bi jo v svoje nacionalne zakonodaje implementirale do julija 2026, do julija 2029 pa naj bi se v polni meri začela uporabljati pravila za vsa podjetja, na katere se direktiva nanaša (gre za postopni prehod, ki bo trajal dve leti z začetkom v juliju 2027) [7].

Poraja pa se vprašanje, ali je v ozadju res samo skrb za okolje in človekove pravice, ali gre v resnici za odraz evropskega protekcionizma pred azijskimi trgovci.

Predmet urejanja

Kot zgoraj omenjeno, direktiva želi minimizirati posege v določene človekove pravice in učinke na okolje, ki jih ima lahko poslovanje velikih korporacij. Pomembno je poudariti, da direktiva velja specifično za tiste človekove pravice, ki so v vsebinski zvezi z obravnavanim področjem in so navedene v prilogi k direktivi.

Od človekovih pravic so za zadevno direktivo najpomembnejše: pravica do življenja, prepoved prisilnega ali obveznega dela, prepoved otroškega dela, prepoved mučenja, ponižujočega ali nečloveškega ravnanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja. Vse izmed navedenih so pravice zagotovljene v pomembnih mednarodnih aktih na področju človekovih pravic, in sicer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) in številne konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD oz. ILO).

Negativni učinki na okolje, ki jih pokriva direktiva pa so bili prevzeti iz mednarodnih konvencij, ki jih priznavajo države članice, natančneje takih, ki lahko zahtevajo takojšnje ukrepanje podjetij in za katere niso potrebni predhodni ukrepi držav članic. Poudarek je na prepovedi nezakonite proizvodnje, uporabe in rokovanja z raznimi nevarnimi snovmi – med drugim z živim srebrom, nevarnimi odpadki, nevarnimi kemikalijami in pesticidi in snovmi, ki negativno vplivajo na ozonski plašč. Prav tako je prepovedana kakršnakoli degradacija okolja, kar zajema izjemno širok spekter učinkov - vse od onesnaževanja vode in zraka, škodljivih sprememb zemlje do raznih škodljivih emisij[8].

Čeprav se nam kršitve omenjenih pravic morda zdijo nepredstavljive in oddaljene, je primerov le-teh veliko. Velika podjetja fast-fashion se vedno znova znajdejo pod drobnogledom zaradi domnevnih kršitev prepovedi prisilnega dela – samo v prejšnjem letu jih je bilo več obtoženih kršitev človekovih pravic Ujgurom, etnični manjšini na Kitajskem. Žal to predstavlja samo neznaten odstotek tega, kar se za takimi korporacijami odvija v resnici[9].

Področje uporabe

Področje uporabe je del direktive, ki je deležen največjih kritik s strani javnosti, češ da je sprejeta direktiva zgolj razvodenela različica predloga direktive. Po ekstenzivnih pogajanjih z državami članicami je namreč sklop podjetij, na katere se direktiva nanaša, bistveno ožji - to velja tako za podjetja, ustanovljena v državah članicah EU kot tudi za podjetja, ustanovljena v tretjih državah.[10]

Sprejeta direktiva se uporablja predvsem za dve glavni kategoriji podjetij. Prvič, za podjetja ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice - torej preprosto rečeno “EU podjetja”, ki (1) imajo povprečno več kot 1000 zaposlenih in (pogoja morata biti izpolnjena kumulativno) več kot 450 milijonov svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu (v katerikoli panogi) oz. (2) če ti pogoji niso izpolnjeni, pa je podjetje končna matična družba skupine, ki je te pogoje dosegla v zadnjem poslovnem letu. Enako velja tudi, (3) če je podjetje (oz. skupina, katere matična družba je podjetje) sklenilo franšizne ali licenčne pogodbe, pod pogojem, da te pogodbe zagotavljajo skupno identiteto ali skupen poslovni načrt in so v zadnjem poslovnem letu znašale vsaj 22 500 000 milijonov evrov, hkrati pa je imelo podjetje vsaj 80 milijonov evrov svetovnega čistega prihodka. Druga skupina pa so podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo tretjih držav - torej podjetja, ki sicer niso bila niti ustanovljena v kateri izmed držav članic, pa se nanje direktiva kot evropska zakonodaja lahko še vedno nanaša. Zanje sta druga in tretja možnost enaki, se pa od podjetij, ustanovljenih po zakonodaji katere od držav članic EU razlikujejo v prvi možnosti. Zahteva se namreč samo, da imajo več kot 450 milijonov čistega prihodka v Uniji v poslovnem letu, zadnjem pred predhodnim.[11]

Torej so za “tuja” podjetja z omenjeno direktivo v bistvu postavljeni blažji pogoji kot za t. i. EU podjetja, saj se ne zahteva izpolnjenost pogoja vsaj 1000 zaposlenih. Po obrazložitvi Evropske komisije razlog za to tiči v dejstvu, da ne obstaja enaka razlaga pojma “zaposleni” v državah, ki niso članice EU, kar bi povzročilo več negotovosti kot sedanja ureditev[12]. Kljub temu naj bi se sprejeta direktiva nanašala na približno 6000 EU in 900 ne-EU podjetij.

Za primerjavo, v predlogu direktive iz 2022 so bili pogoji za področje uporabe tega akta bistveno strožji. Dva ključna primera, v katerih so podjetja padla pod domet CSDDD sta bila, prvič, če so imela EU podjetja vsaj 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu. Druga skupina pa so bila podjtetja, ki so imela 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu in so spadala med t. i.  high-impact sectors, med katere sta bila med drugim vključena tudi tekstili in oblačila. Ta posebna skupina je bila v sprejeti direktivi v celoti črtana.

Vsebina pravnega standarda skrbnega pregleda

CSDD direktiva se osredotoča na verigo dejavnosti podjetij (ang. chain of activities), kar pomeni, da morajo biti podjetja odslej bolj pozorna na to s kom poslujejo. To velja v obe smeri – tako dejavnosti poslovnih partnerjev, ki so višje v verigi (kot so proizvodnja, načrtovanje, pridobivanje itd.), kot tudi tistih, ki so nižje v verigi (npr. distribucija, prevoz, skladiščenje itd.). Pri tem je glavni problem to, da zaradi dolžine verig dejavnosti svetovnih korporacij, mnoge v resnici sploh nimajo pregleda nad tem, s kom vse poslujejo. To nadalje samo omogoča kršitve človekovih pravic v državah tretjega sveta[13].

Ključne obveznosti podjetij po CS3D so: “izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic in okolja na podlagi tveganja (1), preprečevanje morebitnih negativnih vplivov ter odprava in poprava dejanskih (3), spremljanje lastnega poslovanja z vidika politike skrbnega pregleda (4), načrt za boj proti podnebnim spremembam (5)[14].“

Vsebinsko so obveznosti iz te direktive večinoma obligacije prizadevanja, in ne rezultata[15]. Podjetja pri tem niso dolžna jamčiti, da do kršitev v drugih podjetjih sploh ne bo prihajalo, temveč so dolžna zgolj sprejeti ustrezne ukrepe – to so ukrepi, s katerimi se lahko doseže cilje t. i. skrbnega pregleda. Primeri takih ukrepov so navedeni v členu 11 tega akta, mednje pa sodijo med drugim načrt popravljalnih ukrepov, izvedba nujnih finančnih in nefinančnih naložb, zagotavljati ustrezno podporo za majhna in sredna podjetja, ki so poslovni partnerji podjetja in drugi[16].

V primeru kršitev oz. neizpolnjevanja zgoraj navedenih dolžnosti s strani podjetij lahko pristojna nadzorna oblast izreče dokončni ali začasni ukrep za prenehanje kršitev določb nacionalnega prava ali z uvedbo kazni (opustitveni ukrep). Gre za sistem civilne odgovornosti – to pomeni, da je podjetje lahko odgovorno za škodo, ki jo povzroči z nespoštovanjem svojih obveznosti in če je kot tako spoznano za odgovorno, mora žrtvi tudi zagotoviti polno odškodnino. Če pa so škodo povzročili le poslovni partnerji v njegovi verigi dejavnosti pa podjetje ne more biti odgovorno[17].

Primerjalnopravno

EU ni edina, ki aktivno sprejema zakonodajo na področju trajnosti. Zanimiva paralela CSDD direktivi je francoski osnutek zakona, ki ga je spodnji dom francoskega parlamenta sprejel v prvi polovici tekočega leta. Preden bo res lahko obveljal kot zakon, ga mora seveda potrditi še zgornji dom francoskega parlamenta ali senat. Osnutek vsebinsko sledi direktivi in ostalim okoljevarstvenim aktom (med drugim t.i. “Fabric Act, “New York Fashion Act”) pri boju z ogromno količino letno ustvarjenih tekstilnih odpadkov. Najbolj odmeven ukrep je predvideno denarno kaznovanje korporacij fast fashion z vse kar do 10 € na posamezen artikel. Ukrep naj bi stopil v veljavo do leta 2030 in naj bi v praksi oteževal takim podjetjem, da bi svoje izdelke še naprej prodajala v Franciji, saj bi le-to zanje postalo občutno dražje. Poleg tega takim podjetjem v celoti prepoveduje kakršnokoli oglaševanje v tej državi[18].

Osnutek zakona je bil sprejet soglasno in naj bi pomenil odločilen korak v smeri proti trajnostnem razvoju, tako za Francijo kot za ostale evropske države, ki se bodo odločile slediti njenemu zgledu. Čeprav idejno pohvalen, še vedno pušča mnogokatera vprašanja odprta – ne ponuja zadostne definicije “fast fashion”, zato ostaja krog podjetij, na katere se bo nanašal, še vedno vsebinsko odprt. Opredelitev z vidika števila artiklov, ki jih podjetje proizvede oz. postavi naprodaj v posameznem dnevu, bo imela velik vpliv na to katera podjetja bodo padla v domet tega akta (kot primer spletni trgovec Shein ustvari kar čez 7000 novih artiklov dnevno). Po drugi strani pa je opredelitev glede na ceno lahko sporna, saj večina takih korporacij cene svojih izdelkov prilagaja tudi po večkrat tedensko[19].

Največji problem omenjenega osnutka pa ostaja, kako bi se z denarjem, zbranim s pobiranjem denarnih kazni od kršiteljev, lahko pomagalo tekstilnim delavcem na globalnem jugu, ki so prepogosto žrtve prisilnega dela. Tega vprašanja zakonski osnutek trenutno še ne naslavlja, kljub temu, da so poleg okolja s prakso fast fashion najbolj prizadeti ravno delavci takih korporacij[20].

Sklepno

Čeprav so izkušnje pokazale, da je na področju podnebnih sprememb nedvomno treba urgentno ukrepati, bo šele čas pokazal, ali so bila prizadevanja zahodnega sveta zadostna. Direktiva vsekakor predstavlja dobro podlago, ki omogoča EU, da tudi v praksi dejansko priskoči na pomoč posameznikom v razvijajočih se državah kot tudi manjšim lokalnim podjetjem, s tem da poskrbi, da se velike korporacije držijo svojih obveznosti. Vendar pa je vse to odvisno od implementacije direktive in kako bo ta sprejeta v državah članicah.

Seznam literature

Binns, J. (19. marec 2024). Does France’s anti-fast fashion bill have legs? Pridobljeno 16. september 2024 iz Vogue Business: https://www.voguebusiness.com/story/sustainability/does-frances-anti-fast-fashion-bill-have-legs.

Connellan, C., Forwood, G., Nordin, S., De Catelle, W., & Moutia-Bloom, J. (5. julij 2024). Time to get to know your supply chain: EU adopts Corporate Sustainability Due Diligence Directive. Pridobljeno 16. september 2024 iz White & Case: https://www.whitecase.com/insight-alert/time-get-know-your-supply-chain-eu-adopts-corporate-sustainability-due-diligence.

Deppen, L. (4. maj 2023). Lawmakers request info from Adidas, Nike and Shein over forced labor concerns. Pridobljeno 16. september 2024 iz Fashion Dive: https://www.fashiondive.com/news/nike-adidas-shein-temu-forced-labor-concerns/649467/.

Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859. (brez datuma). UL L, 2024/1760, 5. 7. 2024. Pridobljeno iz https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A32024L1760.

European Comission. (brez datuma). Corporate Sustainability Due Diligence - Frequently Asked Questions. Pridobljeno 16. september 2024 iz European Comission: https://commission.europa.eu/business-economy-euro/doing-business-eu/sustainability-due-diligence-responsible-business/corporate-sustainability-due-diligence_en.

European Environment Agency. (27. februar 2023). EU exports of used textiles in Europe's circular economy. Pridobljeno 16. september 2024 iz European Environment Agency: https://www.eea.europa.eu/publications/management-of-used-and-waste-textiles.

European Environment Agency. (4. marec 2024). The destruction of unsold textiles in Europe's circular economy. Pridobljeno 16. september 2024 iz European Environment Agency: https://www.eea.europa.eu/publications/the-destruction-of-returned-and.

Evropska komisija. (brez datuma). Evropski zeleni dogovor. Pridobljeno 16. september 2024 iz Evropska komisija: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

Evropski parlament. (24. maj 2023). Krožno gospodarstvo: definicija, pomen in prednosti. Pridobljeno 16. september 2024 iz Evropski parlament: https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20151201STO05603/krozno-gospodarstvo-definicija-pomen-in-prednosti.

Hiba, J. C., Jentsch, M., & Zink, K. J. (25. junij 2021). Globalization and working conditions in international supply chains. Zeitschrift für Arbeitswissenschaft(75), 146-154. doi:10.1007/s41449-021-00258-7.

International Institute for Sustainable Development. (24. april 2024). CSDDD: EU's due diligence law vote should drive supply chain sustainability efforts. Pridobljeno 16. september 2024 iz International Institute for Sustainable Development: https://www.iisd.org/press-release/csddd-eus-due-diligence-law-vote-should-drive-supply-chain-sustainability.

Kelleher, Dylan. "fast fashion". Encyclopedia Britannica, 8 Aug. 2024,

https://www.britannica.com/art/fast-fashion. Pridobljeno 25. september 2024.

Reuters, & Holland, O. (15. marec 2024). French lawmakers approve bill penalizing fast fashion. Pridobljeno 16. september 2024 iz CNN Style: https://edition.cnn.com/2024/03/15/style/france-fast-fashion-bill-intl-hnk/index.html.

Ségur-Cabanac, E.-M., Kettlewell, W.-J., & Powell, R. (16. julij 2024). European Union: CSDDD – No escape for the financial sector? Pridobljeno 16. september 2024 iz Global Compliance News: https://www.globalcompliancenews.com/2024/07/16/https-insightplus-bakermckenzie-com-bm-financial-institutions_1-european-union-csddd-no-escape-for-the-financial-sector_07052024/.

St. Martin, E. (20. marec 2024). What France's crackdown on Shein and Temu means for global ultra-fast fashion. Pridobljeno 16. september 2024 iz BBC: https://www.bbc.com/worklife/article/20240320-france-bill-crackdown-ultra-fast-fashion-shein-temu.

[1] Študentka drugega letnika prve stopnje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

[2] Evropski parlament, Krožno gospodarstvo: definicija, pomen in prednosti, URL: https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20151201STO05603/krozno-gospodarstvo-definicija-pomen-in-prednosti.

[3] European Environment Agency, EU exports of used textiles in Europe's circular economy, URL: https://www.eea.europa.eu/publications/management-of-used-and-waste-textiles

[4] European Environment Agency, The destruction of unsold textiles in Europe's circular economy, URL: https://www.eea.europa.eu/publications/the-destruction-of-returned-and.

[5] Evropska komisija, Evropski zeleni dogovor, URL: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

[6] 1. člen direktive 2024/1760, UL L, 2024/1760, 5. 7. 2024.

[7] European Comission, Corporate Sustainability Due Diligence - Frequently Asked Questions, URL: https://commission.europa.eu/business-economy-euro/doing-business-eu/sustainability-due-diligence-responsible-business/corporate-sustainability-due-diligence_en, str. 5.

[8] European Comission, Corporate Sustainability Due Diligence - Frequently Asked Questions, URL: https://commission.europa.eu/business-economy-euro/doing-business-eu/sustainability-due-diligence-responsible-business/corporate-sustainability-due-diligence_en, str. 9.

[9] Deppen, Lawmakers request info from Adidas, Nike and Shein over forced labor concerns, URL: https://www.fashiondive.com/news/nike-adidas-shein-temu-forced-labor-concerns/649467/

[10] International Institute for Sustainable Development, CSDDD: EU's due diligence law vote should drive supply chain sustainability efforts, URL: https://www.iisd.org/press-release/csddd-eus-due-diligence-law-vote-should-drive-supply-chain-sustainability.

[11] 2. člen direktive 2024/1760.

[12] Ségur-Cabanac, Kettlewell, & Powell, European Union: CSDDD – No escape for the financial sector?, URL: https://www.globalcompliancenews.com/2024/07/16/https-insightplus-bakermckenzie-com-bm-financial-institutions_1-european-union-csddd-no-escape-for-the-financial-sector_07052024/.

[13] Hiba, Jentsch, & Zink, Globalization and working conditions in international supply chains. Zeitschrift für Arbeitswissenschaft(75), 146-154.

[14] 5., 7.-16., 22.-23. člen direktive 2024/1760.

[15] Connellan, Forwood, Nordin, De Catelle, & Moutia-Bloom, Time to get to know your supply chain: EU adopts Corporate Sustainability Due Diligence Directive, URL: https://www.whitecase.com/insight-alert/time-get-know-your-supply-chain-eu-adopts-corporate-sustainability-due-diligence

[16] 11. člen direktive 2024/1760.

[17] European Comission, Corporate Sustainability Due Diligence - Frequently Asked Questions, URL: https://commission.europa.eu/business-economy-euro/doing-business-eu/sustainability-due-diligence-responsible-business/corporate-sustainability-due-diligence_en, str. 12.

[18] Reuters & Holland, French lawmakers approve bill penalizing fast fashion, URL: https://edition.cnn.com/2024/03/15/style/france-fast-fashion-bill-intl-hnk/index.html.

[19] Binns, Does France’s anti-fast fashion bill have legs?, URL: https://www.voguebusiness.com/story/sustainability/does-frances-anti-fast-fashion-bill-have-legs.

[20] St. Martin, What France's crackdown on Shein and Temu means for global ultra-fast fashion, URL: https://www.bbc.com/worklife/article/20240320-france-bill-crackdown-ultra-fast-fashion-shein-temu