Sven Pungartnik Rauter[1]

 

Izvleček: Načeloma so EU institucije naklonjene ideji lastništva zaposlenih v luči spodbujanja socialne ekonomije, kar lahko zasledimo v raznih aktih Evropske komisije ter Evropskega parlamenta, kjer spodbujata tako ozaveščenost o zadrugah, kot tudi pozivata države članice, da npr. v obliki davčnih spodbud, podkrepita razširitev raznih oblik lastništva zaposlenih. Tudi Svet Evropske unije je nedavno sprejel priporočilo, kjer omenja, da naj države članice zagotovijo v domačih davčnih zakonodajah, spodbudne pogoje za razvoj socialne ekonomije, pod kar spadajo tudi zadruge.
Tudi nekatere države članice, npr. Španija in Italija, imajo bogato zgodovino zadrug kot oblik lastništva zaposlenih, pri čemer je vredno izpostaviti, da je velikokrat prisotna tudi institucionalna podpora, da se takšna oblika podjetja dodobra razširi. Pri tem je vredno izpostaviti, da med najpomembnejšimi oblikami podpore, kot jih tudi štejejo institucije EU, so davčne spodbude za razne oblike lastništva zaposlenih.

1.     Uvod

Srebrni cunami, problemi nasledstva in premoženjska neenakost so le nekateri izmed problemov, ki dandanes pestijo ne samo slovensko in evropsko gospodarstvo, temveč svetovno. Države so zato naklonjene, k iskanju odgovorov na te probleme. Kot možna rešitev se ponuja preobrazba trenutnega modela gospodarstva iz strogo kapitalističnega, v smislu dereguliranega svetovnega trga kapitala, v bolj zadružniškega, tj. kjer lastništvo ni blago, s katerim se prosto trguje in kjer se poudarjajo načela demokracije pred maksimizacijo dobička.

Lastništvo zaposlenih ni nova ideja, saj jo v ZDA poznajo že od 19. stoletja, prav tako tudi ni aluzija na staro idejo, tj. idejo socializma, ker ne gre za obliko družbene, temveč zasebne lastnine. V osnovi pomeni vključevanje zaposlenih v podjetju v njegove lastniške strukture. Pri tem lahko ločimo oblike vključevanja glede na način lastništva, poznamo: neposredni način, tj. delavci so neposredni lastniki delnic (angl. Employee Stock Purchase Pla[NS1] n (ESPP) je ena izmed takšnih oblik), in posredni način, tj. delavci so npr. upravičenci sklada, ki je neposredni lastnik delnic (angl. Employee Stock Ownership Plan (ESOP) je ena izmed takšnih oblik). Nujno je izpostaviti že na tej točki, da neposredni način lastništva zaposlenih, npr. opcijske delnice za zaposlene, tendira k temu, da le tisti zaposleni z višjimi dohodki, tipično na vodilnih položajih, začnejo vlagati v lastništvo podjetja, medtem ko tisti zaposleni z nižjimi dohodki, nov pritok denarja uporabijo za kritje tekočih življenjskih stroškov. Pri takem načinu lastništva tvegamo, da namesto delavskega odkupa pride do menedžerskega odkupa (angl. manager buy-out ali MBO), ki zgodovinsko ni vodil v dolgoročno blaginjo odkupljenih podjetij. Ključno za učinkovit delavski odkup je torej vključenost vseh zaposlenih.

Utrinke te ideje je možno zaslediti v domači zakonodaji: soodločanje delavcev v gospodarskih organizacijah in zavodih omenja Ustava v 75. členu [2], prav tako imamo zakone, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe (Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju[3]), finančno participacijo delavcev v družbi (Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku[4]) in celo zadruge (Zakon o zadrugah[5]). Omembo ideje delavskega odkupa zasledimo tudi v 247. členu Zakon o gospodarskih družbah[6], ki v 2. alineji 1. odstavka omenja, da družba sme pridobivati lastne delnice, „če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe[NS2] [SP3] [NS4] [NS5] “.[7]

2.     Stališča evropskih institucij

Na splošno je mogoče trditi, da so EU institucije zelo naklonjene ideji lastništva zaposlenih. Akti, sprejeti o tej temi, pozitivno vrednotijo idejo, še bolj pa je ideja del širšega cilja EU o izgradnji socialnega gospodarstva, kot dokazuje evropski Akcijski načrt za socialno gospodarstvo.[8]

2.1.Evropska komisija

Zgoraj omenjen Akcijski načrt za socialno gospodarstvo iz leta 2021, je eden izmed pomembnejših aktov Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) [NS6] na področju lastništva zaposlenih. Pomemben je predvsem, ker vsebuje opredelitev subjektov socialnega gospodarstva, in sicer jih opredeli kot „subjekte, ki so jim skupni naslednja glavna splošna načela in značilnosti: dajanje prednosti ljudem in socialnemu in/ali okoljskemu namenu pred dobičkom, ponovno vlaganje večine dobička in presežkov v izvajanje dejavnosti v interesu članov/uporabnikov („skupni interes“) ali širše družbe („splošni interes“) ter demokratično in/ali participativno upravljanje.“[9]

Zadruge, kot npr. oblika lastništva zaposlenih, ustrezajo tej opredelitvi, čemur pričajo najbolj svetovno znani primeri zadrug, npr. Mondragon, ki poudarjajo demokratičnost med svojimi temeljnimi načeli (razdelano pod Španija), ter tudi že sama opredelitev zadrug iz Zakona o zadrugah v 1. členu, ki med drugim določa namen zadrug v „enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.“

Nekoliko starejši akt EK iz leta 2004 je tudi sporočilo Evropskemu parlamentu (v nadaljevanju: EP), Svetu EU, Socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij o napredovanju zadrug v Evropi[10], ki poudarja neizkoriščen potencial zadrug ter izpostavlja, kako lahko zadruge služijo, pri širjenju splošnih evropskih vrednot na področjih, kot so npr. zaposlovanje, socialna integracija in regijski razvoj.

2.2.Evropski parlament

EP je sprejel več resolucij na temo lastništva zaposlenih, kjer poudarja institucionalno podporo držav članic ter evropskih institucij za izgradnjo socialnega gospodarstva.

Nekaj sprejetih resolucij, ki poudarjajo pomembnost lastništva zaposlenih:

• Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev (2011/2116(INI)), [NS7] [NS8] [11]

Ta omenja npr., da so zadruge del evropskega socialnega modela in bi lahko pomagale v zmanjševanju notranjih čezmejnih ovir in preprek (točka 1 pod naslovom »Cooperatives in the EU context«), ravno tako pa kliče po institucionalni podpori v obliki preferenčne obravnave zadrug, primeroma na področju obdavčitve in dostopa do kredita (točka 27 pod naslovom »Increasing employment in cooperatives and SCEs and strengthening cooperatives as core elements of the social economy”)

• Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize (2012/2321(INI)),[12]

Ta resolucija izpostavlja krizno odpornost zadrug ter kako s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarjajo visokokakovostna delovna mesta (točka 1 pod naslovom “Uvod”), prav tako pa tudi npr. naslavlja problem financiranja in podpore zaradi težave pridobitve velikega zneska kapitala v delavskih zadrugah ter da bi bilo smiselno uvesti finančne instrumente, ki bi ta problem naslovili (točka 36 pod naslovom “Dostop do financiranja in podpora podjetjem”).

• Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2018 o vlogi finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih (2018/2053(INI)), [13]

V tej resoluciji je poziv EK za ukrepe za spodbuditev držav članic glede finančne udeležbe delavcev ter poziv državam članicam, da spodbujajo sheme lastništva zaposlenih, tudi npr. v obliki davčnih spodbud.

• Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2022 o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (2021/2179(INI)). [14]

V tej omenjeni resoluciji EP spodbuja EK in države članice k podpori socialnega gospodarstva ter da se izkoristi vse finančne instrumente na voljo, da se takšna ideja izgradi, ter govori o posebnih politikah, med katere primeroma zajema državno pomoč in obdavčenje. Ta resolucija se nanaša na akcijski načrt EU za socialno gospodarstvo (omenjeno pod Evropska komisija), ki pa poziva, da se tudi preko obdavčitve, zlasti z oprostitvami plačevanja raznih oblik davkov in socialnih prispevkov, spodbuja delovanje zadrug v okviru socialnega gospodarstva.

2.3. Svet Evropske unije

Nedavno sprejeti akt Sveta EU na področju lastništva zaposlenih je Priporočilo Sveta z dne 27. novembra 2023 o razvoju okvirnih pogojev za socialno gospodarstvo (C/2023/1344). [15]Ta akt ravno tako vsebuje opredelitev subjektov socialnega gospodarstva, (tako kot Akcijski načrt), pri čemer se opredelitvi skladata. Zanimivo je, da pri opredelitvi Sveta EU ta izrecno omenja zadruge kot obliko subjektov socialnega gospodarstva. Poleg opredelitve vsebuje tudi pozive za spodbude socialnega gospodarstva. Rdeča nit vseh aktov je med drugim tudi omenjanje institucionalne podpore, sploh v prilagoditvi davčne politike, da lahko socialna podjetja konkurirajo običajnim na trgu (točka 22 na strani 6).

Pomemben akt Sveta je UREDBA SVETA [NS9] (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)[16]. Ta akt je pomemben predvsem za evropske zadruge, ki so še en poskus EU, da olajša čezmejno delovanje zadrug ter s tem spodbujajo njihovo pojavnost na trgu. Še en akt Sveta, ki se nanaša na to uredbo, je Direktiva Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev.[17]

3.     Dosedanja praksa po državah članicah

3.1. Španija

Najbolj znan primer udejanjanja lastništva zaposlenih iz Španije je primer Mondragona[18]. Kot združenje zadrug zaposluje skoraj 100.000 ljudi in je kot tako eno izmed največjih španskih podjetij, še bolj pa je znano[19] kot primer dobre prakse lastništva zaposlenih. Na svoji spletni strani imajo objavljena načela[20], ki jih vodijo, pri čemer izstopajo načelo demokratične organizacije po principu „en član, en glas“, načelo plačne solidarnosti in načelo suverenosti dela. Mondragon služi tudi kot primer, ki dokazuje, da zadruge spadajo pod subjekte socialnega gospodarstva, kot so opredeljeni v Akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo.

Španija kot država članica je še posebej zanimiva, saj ima celo v 129. členu svoje Ustave [NS10] [21]omenjeno, pri čemer izrecno zapisuje, da država stremi k podpiranju zadrug preko zakonodaje, ravno tako pa piše, da bo zagotovila delavcem dostop do lastništva proizvodnih sredstev. Država svojo prvo obveznost (podpiranja zadrug preko zakonodaje) izpolnjuje tudi preko raznih davčnih olajšav za tovrstna podjetja.[22]

3.2. Italija

Italija bolj kot po kakšni posamezni zadrugi slovi po svoji zakonodaji, specifično po Marcora zakonu [23](Zakon 49/1985), ki je zagotovil institucionalno podporo, da delavci propadajočih podjetij le-te odkupijo preko dodatkov za brezposelne, ki bi jih sicer dobili v primeru stečaja podjetja. Te dodatke tako dobijo izplačane v pavšalnem znesku za namen odkupa podjetja. [NS11] Institucionalna podpora zakona se kaže v institucionalnem investitorju (Cooperazione Finanza Impresa), katerega namen je financiranje delavskih odkupov.

Seveda ima Italija tudi bogato in široko zgodovino zadružništva na svojih tleh, vendar je pri njej omembe najbolj vredna ravno njena institucionalna podpora, odsotnost katere v mnogih državah članicah, tudi v Sloveniji, zatira razvoj zadrug in ostalih oblik lastništva zaposlenih. V njenem civilnem zakoniku (Codice Civile) je  6. poglavje 5. knjige (Titolo VI - Delle società cooperative e delle mutue assicuratrici (artt. 2511-2548)) namenjeno prav zadrugam in vzajemnim skladom. Še kot primer italijanske dobre prakse naj omenim, da italijansko pravo zavezuje zadruge, da 3 % svojega dobička [24]namenijo za vzajemne sklade, ki podpirajo in financirajo nove zadruge, kar zagotavlja konstanten dotok sredstev za institucionalno podporo zadružništva.

4.     Zaključek

Veliko se obeta v prihodnosti za zadruge v Evropi, saj vidimo, da imajo podporo na evropski ravni, ki stremi h konkretizaciji, ravno tako pa imamo tudi široko prakso v nekaterih državah članicah, ki lahko služi kot zgled za ostale države članice in v nauk o uspešnosti tovrstnih podjetij, ki se vnovič dokažejo na trgu.

Zanimivo bo prav tako spremljati, kako bo razvoj zadružništva vplival na delovno pravo, ko bosta funkciji delodajalca in delavca združeni in ne bo inherentnega konflikta med interesi lastnikov kapitala ter delavci. Ob tem se poraja vprašanje, kako bo to vplivalo na funkcijo sindikata v posamezni gospodarski družbi ter tudi na položaj sveta delavcev.

Aktualna situacija v Sloveniji na tem področju je takšna, da imamo dva med seboj konkurenčna zakonska predloga, ki želita urediti način lastništva zaposlenih. Prvi je predlog Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki želi novelirati Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ter podpira neposredni način lastništva. Drugi je predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev Ministrstva za solidarno prihodnost ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ob strokovni podpori Inštituta za ekonomsko demokracijo[25], ki uvaja lastniške zadruge delavcev, kot slovensko adaptacijo ameriške ideje ESOP-a ter tako podpira posredni način lastništva. V času pisanja še ni razvidno, kateri od predlogov bo dosegel tla parlamenta in, če sploh kateri, bo začel veljati ter s tem odprl vrata v prihodnost lastništva zaposlenih.

Demokratizacija delovnega mesta je dobra ideja, kar dokazuje že dosedanja praksa, kjer je bila uvedena, in podpora poglavitnih EU institucij, da leži evropska prihodnost v tej smeri. Na koncu se postavlja vprašanje: če je dobro imeti demokracijo na državni ravni, zakaj je potem ne bi imeli še na ravni podjetij.

5.     Seznam literature

Cooperatives Europe, Legal Framework Analysis, National Report: Italy, 2019.

Evropska komisija, Social Enterprises and their Ecosystems in Europe, Luksemburg, 2020.

Juri, Kosta Marco: The Italian Marcora Law Turns Crisis into Opportunity, URL: https://ekonomska-demokracija.si/blog/2022/08/19/lorem-ipsum-dolor-sit/ (11.3.2024).

Spletna stran Mondragon, URL: https://www.mondragon-corporation.com/en/.  

Spletna stran Inštituta za ekonomsko demokracijo, URL: https://ekonomska-demokracija.si/ (11.3.2023).

Uspešna alternativa kapitalizmu, URL: https://www.dnevnik.si/1042494310/vec-vsebin/1042494310 (11.3.2024).

 

 

[1] Študent 3. letnika Pravne fakultete v Ljubljani.

[2] Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a).

[3] Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit).

[4] Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08).

[5] Zakon o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21).

[6] Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).

[7] 1. odstavek 247. člena Zakona o gospodarskih družbah

[8] Evropska komisija, Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo, COM/2021/778 final.

[9] Ibidem, str. 3.

[10] European Commission, Communication from the Commission to the Council and the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of Regions on the promotion of co-operative societies in Europe, COM/2004/0018 final.

[11] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev (2011/2116(INI)).  

[12] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize (2012/2321(INI)).

[13] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize (2012/2321(INI)).

[14] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2022 o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (2021/2179(INI)).

[15] Priporočilo Sveta z dne 27. novembra 2023 o razvoju okvirnih pogojev za socialno gospodarstvo (C/2023/1344).

[16] UREDBA SVETA  (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE).

[17] Direktiva Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev.

[18] URL: https://www.mondragon-corporation.com/en/.  

[19] URL: https://www.dnevnik.si/1042494310/vec-vsebin/1042494310.

[20] URL: https://www.mondragon-corporation.com/en/about-us/.

[21] 129. člen španske Ustave.

[22] Evropska komisija, Social Enterprises and Their Ecosystems in Europe (2020), str. 178.

[23] Juri, The Italian Marcora Law Turns Crisis into Opportunity, URL: https://ekonomska-demokracija.si/blog/2022/08/19/lorem-ipsum-dolor-sit/.

[24] https://coops4dev.coop/sites/default/files/2021-03/Italy%20Legal%20Framework%20Analysis%20Report%20.pdf.

[25] URL: https://ekonomska-demokracija.si/.