Izvleček: Zagonska podjetja v trenutnem gospodarskem okolju stojijo pred ključnim izzivom: kako privabiti delavce, da se za nizko plačo posvetijo razvoju podjetja z negotovo prihodnostjo. Ta članek namiguje, da se startupi lahko s tem izzivom soočijo s podeljevanjem delniških opcij, saj te zaposlenim nudijo delček lastništva – in s tem možnost, da participirajo pri uspehu podjetja. Slovenska davčna zakonodaja pa kljub temu otežuje koriščenje tega mehanizma. S kritično analizo obstoječe zakonske ureditve in primerjalno analizo rešitev iz tujine članek raziskuje spremembe, ki bi lahko Slovenijo postavile ob bok državam z najboljšim podpornim okoljem za startupe in tako prispevale k širšemu ekonomskemu napredku države.Top of FormBottom of Form

Ključne besede: delniške opcije, zaposlovanje, startup, podjetništvo, davki

Zagonska podjetja (t.i. startupi) predstavljajo prihodnost vsakega razvitega gospodarstva, saj peščica tistih, ki jim uspe prebroditi težavne začetke ustanavljanja, postanejo uspešna in razvita podjetja, ki nato množično zaposlujejo in polnijo državni proračun. Eden izmed največjih izzivov, ki jih doživljajo startupi, je zaposlovanje, saj trdo delo za nezavidljivo plačo v podjetju, ki morda ne bo preživelo naslednjih nekaj mesecev, večini ne zveni privlačno. Ta izziv se zlasti potencira v obdobju splošnega pomanjkanja kadra na trgu dela, kot ga na primer doživljamo danes.

Kljub temu pa delo v zagonskem podjetju pogosto ponuja nekaj, kar je v klasičnih podjetjih velika redkost - možnost delavske udeležbe v lastništvu podjetja. To je prednost, ki pomaga startupom pridobiti najboljše kadre, saj imajo ti (majhno) možnost, da bodo obogateli, če bo podjetje uspešno poslovalo in bo kdaj prodano. Ta mehanizem privabljanja delavcev je pogost v gospodarsko najrazvitejših državah (kot npr. ZDA), v Sloveniji pa je zaradi neugodne ureditve manj razširjen.

Najpogostejši mehanizem za nagrajevanje delavcev startupov, so t.i. delniške opcije. Delniška opcija je pravica, ki jo delniška družba podeli upravičencu (v tem primeru svojemu zaposlenemu), da lahko ta v nekem kasnejšem obdobju kupi določeno število delnic po fiksni, vnaprej dogovorjeni ceni, ki je ponavadi nižja od trenutne tržne cene.[1] Zaposleni ima pravico izvršiti to opcijo (torej kupiti delnico pod dogovorjenimi pogoji) brez dodatnega sodelovanja opcijskega zavezanca (tj. družbe, ki mu podeljuje opcijo).[2] Cilj tega je, da imajo zaposleni (in ne le ustanovitelji) korist od rasti podjetja, saj so tudi oni lastniki podjetja, ki lahko svoje delnice prodajo in zadržijo zaslužek (ali pa jih obdržijo in prejemajo dividende).

Na tem mestu je treba narediti razmejitev med udeležbo zaposlenih v dobičku in udeležbo v lastništvu. Pri prvi gre za izplačilo določenega dela dobička lanskega leta zaposlenim, pri slednji pa za lastninsko pravico nad določenim delom družbe, pri čemer si zaposleni koristi obetajo komaj v prihodnosti.[3] Ta razmejitev je nekoliko zabrisana, saj je udeležba v dobičku možna tudi v obliki delnic[4], kjer delavci tudi de facto postanejo lastniki družbe. Kljub temu pa se ta članek osredotoča na udeležbo v lastništvu (v obliki delniških opcij), saj je ta bolj relevantna za zagonska podjetja, ki v veliko primerih sploh še ne dosegajo dobička.

 

Ureditev nagrajevanja delavcev v slovenski zakonodaji

Obdavčitev opcij ureja Zakon o dohodnini[5] (v nadaljevanju: ZDoh-2), ki pravico delojemalcev do nakupa delnic šteje za boniteto - te se obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja[6]. Bonitete se zato vštevajo v davčno osnovo, od katere se odmerijo dohodnina in prispevki za socialno varnost. Za to osnovo je relevantna razlika med tržno ceno delnic in ceno, po kateri jih je pridobil zaposleni.[7] Znesek bonitete se ugotavlja na dan, ko zaposleni izvrši pravico (oz. ko pridobi delnice).[8]

A obdavčitev se ne konča zgolj s pridobitvijo delnic. Če zaposleni te delnice želi prodati, mora plačati tudi davek na kapitalski dobiček, ki se izračuna na podlagi razlike med nabavno in prodajno ceno delnice (v kolikor je ta razlika pozitivna). Za nabavno ceno delnice se v tem primeru šteje tržna vrednost delnice na dan, ko jo je zaposleni pridobil.[9]

Novela ZDoh-2Z je davčno obravnavo tega instrumenta nekoliko omilila, saj je določila, da znesek bonitete znaša le 65%. To pomeni, da se v davčno osnovo ne všteva celotna razlika med tržno ceno in ceno, pri kateri je delnice pridobil zaposleni, temveč se upošteva zgolj 65% te razlike. Pogoj za to je, da med zaposlenim in delodajalcem obstaja delovno razmerje v času zagotovitve opcijske pravice in da to razmerje do izvršitve opcije traja več kot eno leto.[10]

 

Kritična opredelitev do ureditve

Predstavljeni zakonodajni okvir ne zagotavlja ugodnega davčnega okolja za zagonska podjetja. Problematična je predvsem teza, da so opcije dohodek iz delovnega razmerja in ne dohodek iz kapitala. Takšna ureditev zanemari dejstvo, da so delnice (ki izhajajo iz opcij) tvegana naložba, saj je njihova vrednost v velikem delu odvisna od uspeha poslovanja družbe, ki jih izdaja. Zaposleni, ki izvrši opcijo, pristane na nevarnost, da vrednost delnice bodisi nikoli ne bo narastla bodisi pa bo celo izgubila svojo vrednost v primeru, da podjetje stagnira ali pa gre v stečaj. Slednje je nasvezadnje najbolj verjetno, saj 90% zagonskih podjetij sčasoma propade, pri čemer večina ne dočaka niti petih let obstoja.[11] Visoka obdavčitev (upoštevajoč dohodninsko lestvico), kjer je povrhu treba plačati še prispevke za socialno varnost, tega tveganja ne odraža.

Težaven je tudi trenutek obdavčitve, ki prav tako ne upošteva kapitalske narave delnic. Kot omenjeno, se znesek bonitete ugotavlja na dan, ko zaposleni izvrši opcijo (oz. pridobi delnico). Od te bonitete se odmerijo davki in prispevki, zaposlenemu pa potem ostane delnica, ki ima vrednost zgolj na papirju. V nasprotju z denarjem, katerega stabilnost vzdržuje centralna banka, za delnice nima imetnik nobenega zagotovila, da bo zanje uspel iztržiti kakršnokoli vrednost, ne glede na to, koliko je plačal. Tako je zaposleni primoran poravnati javnofinančne dajatve že v trenutku, ko je njegov zaslužek še vedno zgolj "teoretičen".

Nadalje, problem se pojavi tudi pri določanju višine bonitete, saj je zahtevno določiti tržno ceno delnic družb, ki ne kotirajo na borzi (kar velja za večino startupov). Splošno uveljavljene metode vrednotenja podjetij (kot npr. metoda diskontiranih vrednosti donosov), so za zagonska podjetja večinoma neuporabne, saj temeljijo na predpostavkah, ki niso neposredno uporabljive za tak tip družb.[12] Vrednotenje "tradicionalnih" podjetjih bazira predvsem na trenutni vrednosti podjetja, kakor jo izkazujejo podatki kot so denarni tokovi, premoženje podjetja, itd. Pri startupih, ki takšnih podatkov še nimajo dovolj (ali pa sploh ne), pa gre za ocenjevanje bodoče, potencialne vrednosti, ki jo je veliko težje natančno določiti. Posledično je težje določiti tudi vrednost delnice takega podjetja in na podlagi tega izračunati davčno obremenitev. Tako lahko pride do situacije, ko je zaposlenemu zaradi previsoke ocene vrednosti podjetja naloženo previsoko davčno breme.

 

Možne spremembe in primerjalnopravni pogled

Veliko držav, ki imajo dobro razvito podporno okolje za startupe, za trenutek obdavčitve upošteva le trenutek prodaje delnic, ne pa tudi trenutek izvršitve opcij - takšno ureditev poznajo na primer v Franciji[13], ZDA[14], na Poljskem[15]... Tako se izognejo dvojni obdavčitvi ter delnice obdavčijo zgolj, če iz njih izvira nek dejanski dohodek, tj. delnica se proda. Ta dohodek pa se praviloma obravnava kot kapitalski dobiček in ne dohodek iz zaposlitve, tako da je davčna stopnja ustrezno nižja (npr. 20% v Estoniji, Litvi...)[16].

En primer dobre prakse je program spodbud za upravljanje podjetij (angl. Enterprise Management Incentives, [U1] oz. EMI) v Združenem Kraljestvu. Po tej shemi so zaposleni oproščeni plačila prispevkov, so pa dolžni plačati davek na kapitalski dobiček ob prodaji delnic, ta pa znaša 10% ali 20% (odvisno od dohodninskega razreda zaposlenega). EMI je dokaj fleksibilen načrt, saj ne vsebuje veliko vsebinskih zahtev, ki jih startupi morajo izpolnjevati, tako da je široko uporabljiv. Kljub temu pa so do tega upravičena samo podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, izključena so hčerinska podjetja, taksativno pa so navedene panoge, ki so deležne teh ugodnosti (izločeno je npr. bančništvo).[17] Na tak način država spodbuja podjetništvo, ob tem pa preprečuje zlorabe večjih podjetij ter podpira določene sektorje, ki jih uvršča med strateško pomembnejše.

Zaradi dobrih zakonodajnih rešitev v drugih državah so delniške opcije drugod bolj razširjene. Recimo, v ZDA je že leta 1998 skoraj polovica hitro rastočih podjetij svoje zaposlene nagrajevala z opcijami.[18] V Sloveniji nimamo statistike, koliko podjetij podeljuje delniške opcije, a je moč sklepati, da je stopnja nizka, saj če pogledamo primerljiv institut - udeležbo zaposlenih pri dobičku (v obliki denarja ali delnic) - je iz javno dostopnih evidenc razvidno, da se za to odloča le malo podjetij. Leta 2023 je zgolj pet podjetij sklenilo pogodbo o udeležbi pri dobičku (pri vseh pa gre za povezane družbe).[19]

Sklepno

Atraktivno gospodarsko okolje še zdaleč ni odvisno samo od davčne ureditve, je pa ta ključen pomislek za startupe, ki morajo vsak odhodek dobro premisliti. V obdobju zgodovinsko nizke brezposelnosti (zaradi česar strošek dela raste) pa omenjeno še posebej velja, saj morajo startupi tekmovati z uveljavljenimi podjetji, ki ponujajo stabilnejša in bolje plačana delovna mesta. Tu jim delniške opcije omogočajo edinstveno prednost. Da bi bila Slovenija še bolj konkurenčna in privlačna za obstoječe ter bodoče podjetnike, bi bilo smiselno razmisliti o reformah, ki bi olajšale nagrajevanje delavcev v zagonskih podjetjih. Zgledovanje po dobrih praksah iz držav z razvitim startup[U2]  ekosistemom bi lahko prispevalo k bolj dinamičnemu in inovativnemu gospodarstvu, ki uspe privabiti in zadržati najboljše delavce.

 

Seznam Literature

Bird & Bird: Enterprise Management Incentive Plan, URL: https://www.twobirds.com/-/media/pdfs/expertise/employment/employment-incentive/enterprise-management-incentive-plan-2022.pdf (14. 3. 2024)

Direktorat za notranji trg: Udeležba delavcev pri dobičku, URL: https://www.gov.si/teme/udelezba-delavcev-pri-dobicku/ (14. 3. 2024)

Finančna uprava Republike Slovenije: Dohodnina - Dohodek iz zaposlitve - Bonitete, Ljubljana (maj 2023)

Index Ventures: Rewarding Talent, URL: https://www.indexventures.com/rewardingtalent/ (14. 3. 2024)

Juhant, Miha: Pojem in pravna narava opcij, v: Podjetje in delo 26 (2008): str. 1104

KPMG: Taxation of international executives: Poland, URL: https://assets.kpmg.com/content/dam/kpmg/xx/pdf/2023/01/TIES-Poland.pdf (13. 3. 2024)

Miloud, Tarek;  Aspelund, Arild;  Cabrol, Mathieu: Startup valuation by venture capitalists: An empirical study, v Venture Capital: An International Journal of Entrepreneurial Finance 14 (2012), str. 20

NCEO: Employee Stock Options Factsheet, URL: https://www.nceo.org/articles/employee-stock-options-factsheet (12. 3. 2024)

Sesil, James C.; Kroumova, Maya K.; Kruse Douglas L.; Blasi Joseph R.: Broad-Based Employee Stock Options in the U.S.: Company Performance and Characteristics, Center for HR Strategy, Rutgers University, 2005, str. 8

Simoneti, Marko; Böhm, Andreja; Gregorič, Aleksandra; Cankar, Nina; Borec, Črtomir: Sodelovanje zaposlenih v lastništvu in delitvi dobičkov podjetij v državah EU in predlog rešitev za Slovenijo, Inštitut za primerjalno pravo, 2003, str. 13

 

Startup Genome: Global Startup Ecosystem Report, URL: https://startupgenome.com/article/the-state-of-the-global-startup-economy (14. 3. 2024)

 

Štibelj, Leja D.: Spodbujanje udeležbe zaposlenih v lastništvu: primerjava pravne ureditve Velike Britanije in Slovenije, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, 2016

[1] NCEO: Employee Stock Options Factsheet, URL: https://www.nceo.org/articles/employee-stock-options-factsheet

[2] Juhant, Pojem in pravna narava opcij (2004), str. 1104

[3] Simoneti, Sodelovanje zaposlenih v lastništvu in delitvi dobičkov podjetij v državah EU in predlog rešitev za Slovenijo (2003), str. 13

[4] 14. člen Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

[5] Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 13/11

[6] 37. člen ZDoh-2

[7] FURS, Bonitete (2023), str. 6

[8] 43. člen ZDoh-2

[9] 98. člen ZDoh-2

[10] FURS, Bonitete (2023), str. 6

[11] Startup Genome: Global Startup Ecosystem Report, URL: https://startupgenome.com/article/the-state-of-the-global-startup-economy

[12] Miloud, Startup valuation by venture capitalists (2012), str. 20

[13] Code général des impôts, Article 163 bis G

[14] 26 U.S. Code § 423

[15] KPMG: Taxation of international executives: Poland, URL: https://assets.kpmg.com/content/dam/kpmg/xx/pdf/2023/01/TIES-Poland.pdf

[16] Index Ventures: Rewarding Talent, URL: https://www.indexventures.com/rewardingtalent

[17] Bird & Bird: Enterprise Management Incentive Plan, URL: https://www.twobirds.com/-/media/pdfs/expertise/employment/employment-incentive/enterprise-management-incentive-plan-2022.pdf

[18] Sesil, Broad-Based Employee Stock Options in the U.S (2005), str. 8

[19] Direktorat za notranji trg: Udeležba delavcev pri dobičku, URL: https://www.gov.si/teme/udelezba-delavcev-pri-dobicku/