1. Uvodno

Šport je postal skoraj nepregleden politični poligon in finančno skoraj nenadzorljiva ekonomska veja tržnega neoliberalizma in postkapitalizma. V takšnih okoliščinah in pogojih sta pomen in vloga etike v športu, še zlasti pa etičnega pragmatizma, neizogibno drugačna kot pred desetletji, pa tudi spreminjajoča in zato drseča skozi prste.1 Posledica prevladujočega vpliva denarja na šport je tudi drugačen, napačen pogled na športnikovo telo. Namreč, namesto da se športnik zaveda svojih omejitev in sam prevzame odgovornosti izbire, svoje telo raje dojema z distance, zgolj kot sredstvo za uresničevanje cilja, kar neizbežno vodi v zlorabo dopinga in kirurške finomehanične posege.2 V nasprotju z drugimi je tenis že od nekdaj veljal za čist šport (angl. clean sport),3 v katerem zloraba prepovedanih substanc ni tako zelo prisotna. Seveda se tudi v svetu tenisa pojavljajo primeri zlorabe prepovedanih substanc (v nadaljevanju tudi: doping), ki odpirajo to problematiko, vendar so v primerjavi z nekaterimi drugimi športi dokaj redki. Zato tenis ni prva asociacija, ko tematika nanese na doping v profesionalnem športu.4 Tudi Marko Panichi, trener za telesno vadbo v ekipi Novaka Djokovića,5 enega izmed največjih teniških igralcev vseh časov, je v intervjuju dejal, da je v tenisu zelo težko zaobiti roko pravice, torej da doping ni mogoč in je posledično v tenisu zelo malo nekaznovanega dopinga.6 Ampak ali je v resnici tenis tako »čist«, kot trdijo nekateri, ali pa doping vseeno najde svojo pot tudi v teniške vode?

2. Doping

Ko govorimo o »dopingu« v športu, nimamo pred seboj enotne definicije. Gre za interdisciplinarni pojem in se zato glede na zorni kot preučevanja pojavljajo različne opredelitve, od medicinske, ekonomske in do pravne.7 Saj tako kot šport, jetudi doping globalen, ima pa vsaj tri razsežnosti: medicinsko, ker pri znanstvenem razvoju zdravil že v poldrugem letu razvoja na novo razvite snovi pridejo v uporabo profesionalnim športnikom, in ker so to nove snovi, je zato treba razviti metodo odkrivanja in jo znanstveno potrditi; pravno, ker je treba medicinske dosežke in zlorabo zdravil izpeljati preko zahtevnih disciplinskih postopkov, v katerih so ob znanih športnikih pogosto prisotne tudi močne odvetniške družbe, in ker v številnih državah preganjanje dopinga nima ustrezne zakonske podlage; in seveda športno razsežnost, ker si organizacije, kot je naša, prizadevajo zaščititi čiste športnike, da si pridobijo zaupanje v globalni in nacionalni protidopinški program. Velik korak k poenotenju protidopinške zakonodaje je bil storjen z ustanovitvijo Svetovne protidopinške agencije (angl. World Anti-Doping Agency, v nadaljevanju: WADA) kot institucije za preprečevanje dopinga v športu na svetovni ravni in sprejetjem Svetovnega protidopinškega kodeksa8,9 (v nadaljevanju: Kodeks). Danes splošno sprejeto definicijo dopinga določa Kodeks v 1. členu, kot »pojav ene ali več kršitev predpisov proti dopingu, ki jih določa besedilo členov od 2.1 do 2.11 tega Kodeksa«,10 v naslednjem členu pa našteva kršitve,11 ki so lahko dejstvo, dejanje in tudi opustitev. V pravnem pomenu je doping zbir pravnih pravil in načel, ki so usmerjena v prepoved ali omejitev uporabe prepovedanih snovi in postopkov v športu. Vendar pa zgolj sama prisotnost prepovedane substance v telesu športnika še ne pomeni, da je prišlo do kršitev protidopinških pravil. Kršitev mora biti dejansko ugotovljena v vnaprej predpisanem postopku ob tem pa ni potrebno, da je športniku dokazan njegov naklep, krivda, malomarnost ali zavestna uporaba prepovedane snovi. Mednarodno arbitražno razsodišče za šport12 (angl. Court of Arbitration for Sport, v nadaljevanju: CAS) je v primeru Australian Olympic Committe (v nadaljevanju: AOC) v. Federation Internationale de Bobsleigh et de Tobogganing (v nadaljevanju: FIBT) zavzelo stališče, da »pozitiven rezultat« pomeni samo, da je vzorec glede na poročilo laboratorija pozitiven.13

Danes je v boju proti dopingu najbolj poznana WADA, ki predstavlja nevladno in neodvisno Svetovno protidopinško agencijo.14 Statusno-pravno gledano gre za fundacijo, katere podlago za ustanovitev predstavlja Lozanska deklaracija o dopingu.15,16 Najpomembnejši rezultat njene aktivnosti je sprejetje že omenjenega Kod- eksa, ki je zamišljen kot živ dokument, ki se prilagaja in spreminja glede na potrebe v boju proti dopingu.17 Če se športniku očita kršitev protidopinških pravil, se mu mora zagotoviti poštena obravnava v razumnem roku pred nepristranskim organom. V primeru nestrinjanja z prvostopenjsko odločitvijo lahko športnik (tako možnost ima tudi WADA)18 vloži pritožbo na CAS.19 V okviru WADE po vsem svetu opravijo od 30.000 do 35.000 testiranj letno. Če upoštevamo, da je pozitivnih vzorcev zgolj od 1,5 % do 2 %, se zdi ta izkoristek izrazito majhen, torej je učink- ovitost testiranj slaba.20 Šport je sprejel tudi posebna protidopinška pravila, skladna s Svetovnim protidopinškim kodeksom, s katerimi je prevzel pristojnosti in odgovornosti vseh športnih subjektov v državi v primerih kršenja protidopinških pravil. S tem je razbremenil športne organizacije, hkrati pa zagotovil enake možnosti vsem športnikom in njihovim spremljevalcem v primeru možnih kršitev pravil. A to so še vedno le športna pravila.

3. Doping v tenisu

Zloraba prepovedanih substanc v tenisu je oživela med 1980 in 1990, ko so nedovoljene substance postale dostopnejše in dosegljive v profesionalnem športu. Odkrivanje tovrstne zlorabe in njihovo kaznovanje je prevzela Mednarodna teniška zveza (v nadaljevanju: ITF) v letu 1993.21 Doping zajema uživanje prepovedanih substanc, ki povečajo zmogljivost in izboljšajo nastop. Tako jemanje nedovoljenih substanc se dojema kot nešportno in neetično ter se zato kaznuje s kaznimi, ki se raztezajo vse od uradnega opozorila pa do prepovedi nastopanja,22 sorazmerno s težo in stopnjo kršitve. Zauživaje substanc je prepovedano v sprejetih pravilih, tako ITF kot WADE. WADA je med drugim zadolžena za odvzem urinskega ali/ in krvnega vzorca in njegovo analizo, vendar je zaradi globalizacije dopinga leta 2016 za pomoč23 zaprosila tudi vse nacionalne vlade držav podpisnic Kodeksa ter njihove represivne sisteme.24 WADA ne odloča v posameznem dopinškem primeru, ampak rezultate analize pošlje na panožno zvezo, ki je nato pristojna za odločanje v dopinškem primeru. V svetu tenisa je za tako odločanje pristojna Mednarodna teniška zveza, ki odloča na podlagi Teniškega anti-doping programa (angl. Tennis Anti-Doping Programme). ITF deluje v imenu Association of Tennis Professionals (v nadaljevanju: ATP) in Women's Tennis Association (v nadaljevanju: WTA).25

4. Zloraba prepovedanih drog, substanc med moškimi igralci tenisa

Mats Wilander,26 nekdanji vrhunski teniški igralec, je imel leta 1995 burno obdobje, saj so pri njem med Odprtim prvenstvom Francije našli sledi kokaina. Enake sledi so našli tudi pri Karlu Novačku, ki je s Švedom igral v dvojicah.27 Ko je na dan prišla novica o rezultatih doping kontrole, sta oba sprva obtožbe zanikala in zatrjevala napako v samem testu. Po ponovni preučitvi rezultatov testa sta ugovore umaknila in priznala pozitivne rezultate testa, vendar sklicujoč na dejstvo, da nikakor ne vesta, kako se je kokain znašel v njunih telesih ter da sta ga zaužila nevede. ATP28 ju je spoznal za kriva ter jima dosodil 3 mesece suspenza.29

Odmevnejši primer s presenetljivim razpletom vključuje teniškega igralca Andrea Agassija. Gre za teniškega virtuoza, ki je na veliki teniški sceni v svoji bogati karieri osvojil vse mogoče lovorike, tudi zlato olimpijsko medaljo. Vendar pa so bili njegovi dosežki omadeževani, ko je bil leta 1997 na dopinškem testu pozitiven na metamfetamin.30 Gre za rekreacijsko drogo, ki pomaga pri dvigu energije in boljši koncentraciji.31 V svojo obrambo je navedel, da je prepovedano substanco vzel po nesreči, ko je spil kozarec gazirane pijače, zmešane z drogo. ATP je obravnaval njegov primer, sprejel njegovo razlago in opravičilo ter tako zaključil zadevo. Ta zagovor pa se je kasneje izkazal za debelo laž, saj je priznal, da je preslepil proti-dopinško komisijo, da bi si rešil kariero. Čeprav gre za enega izmed prvih primerov, ki odpirajo problematiko dopinga v tenisa, pa njegovo razkritje toliko let kasneje samo dodatno dokazuje, da je tenis v resnici bil in je še vedno dovzeten za uporabo prepovedanih substanc.32

Čeh Peter Korda33 je naslednji, ki je poskrbel, da se je v tenisu zopet govorilo o uživanju prepovedanih substanc. Leta 1998, ko je bil na vrhuncu svoje kariere, je bil na dopinški kontroli na turnirju za Odprto prvenstvo Anglije pozitiven na nandrolon. Gre za anabolni steroid, katerega učinki naj bi bili lajšanje bolečine in obre- menitev, ki jih povzročajo treningi, ter tudi hitrejše okrevanje po poškodbi.34 Češka teniška organizacija mu je dosodila eno leto prepovedi nastopanja na Češkem. ITF pa je Kordo oprostila, saj se je le ta branil z nevednostjo, kako je ta prepoveda- na droga prišla v njegovo telo. Njegov zagovor je prepričal odbor, zato je zaradi izjemnih okoliščin dobil izredno nizko kazen, saj so mu le odvzeli točke na ATP lestvici in na prvenstvu osvojene denarne nagrade.35 Kasneje, tudi zaradi pritiskov ostalih igralcev, je ITF spoznala svojo napako. V strahu, da ne bi odločitev v zadevi Korda pomenila precedensa in bi v prihodnje vsi dopinški prestopniki pobegnili kazni s sklicevanjem na nevednost, je ITF postala prva športna organizacija, ki se je pritožila glede odločitve lastnega telesa. Zadeva je prišla pred CAS, ki je v svoji odločitvi zapisal, da niso obstajale nobene izjemne okoliščine, ki bi opravičevale, da Korda ni suspendiran. Jasno so dali vedeti, da na igralcu leži dokazno breme, da dokaže, kako so prepovedane substance prišle v njegovo telo, in posledično Kordi prisodili enoletno prepoved nastopanja.36 Glede dokaznega bremena se je opredelil tudi Dr. Kocijančič, ki je med drugim zapisal: Boj proti dopingu je - podobno kot boj proti mednarodnemu terorizmu - boj, ki globoko posega v dosedanje pojmovanje človekovih pravic. Pri dopingu se domneva obrnjeno dokazno breme. Športnik mora dokazovati, kako se je prepovedana substanca znašla v njegovemtelesu, kar v mnogočem ogroža njegove pravic.

Tako kot Mats Wilander je bil zaradi kokaina začasno suspendiran tudi Richard Gasquet.37 Francoz je bil testiran marca leta 2009 na turnirju v Miamiju. Po izpadu iz turnirja je obiskal enega izmed nočnih klubov, kjer naj bi nevede zaužil kokain in zato padel na dopinški kontroli. Najprej ga je ITF začasno suspendirala za 12 mesecev, kasneje pa je panel po pritožbi igralca to spremenil in mu zaradi majhne količine kokaina dodelil dvomesečno prepoved igranja. WADA in ITF sta se na to odločitev pritožila pred CAS, kjer sta zahtevali dvo letno prepoved igranja. Arbitražni panel je v zadevi International Tennis Federation (ITF) v. Richard Gasquet & World Anti-Doping Agency (WADA) v. ITF & Richard Gasquet njuni pritožbi zavrnil z utemeljitvijo, da Gasquet tega ni storil namerno oziroma iz malomarnosti, kot to narekuje Antidopinški program ITF. Količina kokaina, prisotna v telesu igralca, je bila prav tako zelo majhna in zaradi navedenega je CAS zaključil, da je bolj verjetno, da je kokain v telo prišel slučajno, saj je jasno, da Gasquet ni redni uživalec kokaina in je zato zadostil zahtevanemu dokaznemu standardu.

Leto 2013 je prav tako postreglo s kar dvema odmevnima primeroma zlorabe prepovedanih substanc. Marin Čilić je bil pozitiven na doping testu na ATP turnirju v Münchnu. Za rezultate doping testa je izvedel v Wimbeldonu, kjer se je že na ogrevanju odločil za predajo z utemeljitvijo, da ima poškodovano koleno. Kasneje se je izkazalo, da je bila predaja posledica pozitivnega doping testa, ki je pokazal prisotnost prepovedane substance.38 Čilić je v svoj zagovor povedal, da je imel na turnirju probleme s pomanjkanjem glukoze v telesu in je zato v lekarni kupil preprat z dodatkom glukoze in šele kasneje ugotovil, da ta vsebuje tudi nekatera nedovoljena sredstva. ITF mu je dodelila 9 mesečno prepoved igranja. Čilić se je na odločitev pritožil in po pravni poti zahteval zmanjšanje kazni, ki jo je po njegovih besedah dobil zaradi nenamernega uživanja nedovoljenih sredstev. Zadevo je obravnaval CAS (Marin Cilic v. International Tennis Federation), ki je pritožbi delno ugodil. Potrdili so, da gre za kršitev protidopinških pravil, vendar pa so trajanje suspenza zmanjšali na dobo 4 mesecev, kar dopušča tudi Kodeks, če športnik dokaže, da prepovedane snovi ni zaužil namerno oziroma iz malomarnosti.39 Prav tako je šlo v tem primeru za glukozo, produkt, ki ga kupuje vrsta ljudi in se ne oglašuje kot izdelek, ki bi izboljšal športno zmogljivost. Preverjali so tudi previdnostne ukrepe na strani Čilića in ugotovili, da čeprav je prišlo do kršitve, je ravnal previdno.40 Tudi v preteklosti se je izkazal za poštenega športnika, njegovo pričanje pred CAS je bilo popolno in natančno. Panel je zato zaključil, da je stopnja krivde nižja kot tista, ki jo je ugotovila teniška zveza in je sankcijo omilil. To pa je bil že tretji primer v obdobju 2 let, v katerem je CAS zmanjšal dolžino kazni, ki je bila dodeljena teniškim igralcem.

Srbski teniški igralec Viktor Troicki je bil leta 2013 prav tako kaznovan zaradi neuspešnega dopinškega testa po tekmi v Monte Carlu. Protidopinška komisija je po tekmi zahtevala vzorec krvi in urina, Troicki pa je dostavil le vzorec urina in zavrnil krvni test. Ne samo uporaba prepovedanih substanc, ampak tudi izogibanje kontroli dopinga je lahko podana kršitev protidopinških pravil in lahko prav tako govorimo o dopingu.41 Kasneje je v svoj bran dejal, da se je po tekmi počutil zelo slabo, zato mu je zdravnik odsvetoval odvzem krvi, ki bi stanje samo še poslabšalo. ITF mu je naložila 18-mesečno prepoved nastopanja na vseh tekmovanjih.42 Vendar pa se je Troicki na kazen ITF pritožil in svojo nedolžnost dokazoval pred CAS. CAS je v zadevi Viktor Troicki v. International Tennis Federation, odločitev ITF deloma spremenil in je pritožbi delno ugodil. V svoji odločitvi so zapisali, da je Troicki zagrešil manjši dopinški prekršek, in se odločili za znižanje kazni na 12 mesecev, vendar Troicki tudi te odločitve razsodišča nikakor ni mogel sprejeti. Dejal je, da je imel zaupanje v njih, vendar so mu s to odločitvijo ukradli sanje, za katere je treniral vse življenje. Usmeril je puščice proti CAS in dejal, da niso imeli poguma, da bi se zoperstavili ITF. Vendar pa se bodo oni naslednji dan vrnili na delo, mogoče z nekaj slabe vesti, medtem ko se on ne bo in ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti.43 V bran mu je stopil tudi Novak Djokovič, ki je dejal, da bi WADA igralcem morala jasno povedati, kakšna pravila veljajo in kakšne sankcije jih čakajo, če ne uspejopriskrbeti krvnega testa.44

5. Uporaba prepovedanih substanc med »tenisačicami«

Tudi v ženskem tenisu prisotnost nedovoljenih substanc ni novost. Eno najbolj zanimivih karier je gotovo spisala Martina Hingis. Slovakinja s švicarskim potnim listom je osvojila pet turnirjev za Grand Slam. Njena kariera pa se je neslavno končala leta 2007, ko je padla na dopinškem testu v Wimbeldonu, saj je test pokazal prisotnost kokaina. Zatrjevala je, da je nedolžna ter da droge ni nikoli zaužila. Njeno sklicevanje na nevednost in pomanjkanje krivde ni bilo utemeljeno, saj krivda sploh ni element presoje, zato ITF ni sprejela ugovora ter jo je kaznovala z dvoletno prepovedjo nastopanja.45

Za odmevnejši primer dopinga v tenisu v zadnjih letih pa je poskrbela Maria Šarapova. Ruska zvezdnica je bila namreč junija 2016 s strani ITF suspendirana za 2 leti, saj je prejela pozitiven rezultat na protidopinškemu testu med Odprtim prvenstvom Avstralije. Razlog je bil jemanje zdravila meldonij, ki ga je sicer jemala že zadnjih 10 let zaradi diagnosticirane bolezni, nizke ravni magnezija in dejstva, da imajo v družini diabetes. WADA pa je meldonij na seznam prepovedanih živil uvrstila šele leta 2016 in očitno je ruska športnica ter njena spremljevalna ekipa to spregledala.46 Šarapova se je na odločitev ITF pritožila pred CAS z utemeljitvijo, da ni namerno kršila protidopinškega pravila. V svojo obrambo je zatrjevala, da naj se kazen zmanjša, ker na njeni strani ni prisoten znaten naklep oziroma malomarnost, prav tako pa naj se upošteva načelo proporcionalnosti.47 Razsodišče je v zadevi Maria Sharapova v. International Tennis Federation ugotovilo, da se ne strinja s številnimi sklepi ITF in je njeni pritožbi delno ugodilo. CAS je presodil, da Šarapova ni imela namena goljufati, storila pa je napako in prekršila pravila. Na podlagi ugotovljenega so ji kazen zmanjšali na 15 mesecev. CAS je v svoji odločitvi prav tako poudarilo, da v tem primeru tudi ITF in WADA nista dosledno opravljali svoje naloge glede opozarjanja igralcev, da se je bil meldonij z januarjem 2016 uvrščen na črni seznam.48

6. Zaključek

Zgoraj navedeni primeri predstavljajo le nekaj odmevnih primerov zlorabe dopinga v tenisu in lahko je priti do zaključka, da je doping tudi v tenisu bil in je tudi danes še kako prisoten. ITF in WADA se trudita, da bi doping učinkovito zamejili na najmanjšo možno raven, vendar si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da je danes doping v profesionalnem športu že nekaj vsakdanjega. Pravni okvir in regulacija, ki ga dajeta ITF-ja in WADE, je podlaga za odločanje o domnevnih doping kršitvah, nad katerim pa bedi tudi CAS. Vendar Mednarodno športno arbitražno razsodišče v veliki večini primerov omili prej dosojeno kazen športniku, kar nakazuje tudi na to, da se standardi ravnanj pristojnih organizacij še oblikujejo in razvijajo. Bolj kot sama pravna regulacija in odločanje o zlorabi prepovedanih drog pa strah vzbuja to, da se problem pojavi že prej, in sicer pri samem odkrivanju uporabe nedovoljenih živil. Kot je dejal trener49 ene izmed teniških igralk: »Doping v tenisu je in vse dopinške kontrole v tenisu so zaman, saj imajo igralci poleg sebe izurjene zdravnike, ki jim pomagajo marsikaj prikriti.«50 Tovrstno ravnanje oziroma prisotnost zdravnikov pa odpira še dodatno dimenzijo problematike dopinga v tenisu ter tudi v športu na splošno.

Opombe:

1 Teršek, Šport ni slab ali dober, taki smo ljudje (2016), str. 29-31.

2 Tomažin-Bolcar, Izleti v etiko, filozofijo in fiziologijo športa (2021), str. 30-31. 

3 T.j. šport brez dopinga.

4 Prva asociacija je navadno kolesarstvo. Doping v kolesarstvu z vidika odvzetih zmag, škandalov, zdravstvenih posledic uživa poseben status, saj so mediji s pisanjem ustvarili kolesarstvo kot šport, ki je najbolj prepleten z dopingom.

5 Srbski profesionalni teniški igralec, ki je trenutno uvrščen na 1. mesto v moškem tenisu. Osvojil je 18 turnirjev za Grand Slam in ima najboljši odstotek zmag in porazov (83,00 %) v odprti dobi tenisa. Je tretji človek v zgodovini, ki si lasti vse štiri Grand Slam naslove hkrati in prvi v zgodovini, kateremu je to uspelo storiti na treh različnih površinah (trda podlaga, pesek in trava).

6 Gatto, Djokovic's fitness trainer tells interesting thing about Rafael Nadal and drug tests, URL: https://www.tennisworldusa.org/tennis/news/Rafael_Nadal/81106/djokovic-s-fitness-trainer-tells- interesting-thing-about-rafael-nadal-and-drug-tests/.

7 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, Šport in pravo (2020), str. 284 - 285.

8 WADC (Svetovni protidopinški kodeks), URL: https://www.wadaama.org/sites/default/files/re- sources/files/2021_wada_code.pdf

9 Vendar pa je Kodeks prinesel tudi nove polemike, saj so prisotni očitki, da ni skladen s pravom Evropske Unije (t.i. Test Meca-Medina). Glej primer Meca-Medina in Majcen proti Komisiji, URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A62004CJ0519

10 Art. 1: Doping is defined as the occurrence of one or more of the antidoping rule violations set forth in Article 2.1 through Article 2.11 of the Code.

11 The following consitute anti-doping rule violations:

Art. 2.1: Presence of a Prohibited Substance or its Metabolites or Markers in an Athlete's Sample,

Art. 2.2: Use or Attempted Use by and Athlete of a Prohibited Substance or a Prohibited Method,

Art. 2.3: Evading, Refusing or Failing to Submit to Sample Collection by an Athlete,

Art. 2.4: Whereabouts Failures by an Athlete...

12 V osnovi gre za institucijo zasebnega prava, ki ima za spore, ki jih obravnava, polno jurisdikcijo s kontrolo Švicarskega zveznega sodišča (FT), ki odločitve CAS priznava in obravnava enako kot sodbe državnih sodišč. Po presoji ESČP je glede na področje mednarodnega športa primerno, da se spori na ta način rešujejo izven nacionalnih sodišč.

13 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, Šport in pravo (2020), str. 284 - 285.

14 Svetovna protidopinška agencija, ustanovljena 10. novembra 1999 v Lousanni z namenom promocije in koordinacije boja proti dopingu na svetovni ravni.

15 Bergant Rakočevič, WADA – še en poskus v boju proti dopingu v športu (2002), str. 34 - 35.

16 Lozanska deklaracija o dopingu je dostopna na: https://www.wada-ama.org/sites/default/files/re-sources/files/lausanne_declaration_on_doping_in_sport.pdf.

17 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, Šport in pravo (2020), str. 313.

18 WADC (2021), člen 13.2.3.

19 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, Šport in pravo (2020), str. 315.

20 Lulić, Šport je ogledalo družbe (2016), str. 39 - 40.

21 International Tennis Federation, ITFTENNIS.com, URL: https://antidoping.itftennis.com/anti- doping/about-the-programme/history.aspx.

22 Maksimalna doba prepovedi nastopanja je 4 leta, lahko pa tudi več, če gre za ponavljajoče se kršitve ali ko gre za najhujše primere. Vendar pa ima lahko tudi štiri letna doba učinke dosmrtne prepovedi, zaradi kratke kariere športnika.

23 Za pomoč so zaprosili na podlagi Unescove konvencije o boju proti dopingu v športu, ki je dost- opna na: http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=31037&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SEC- TION=201.html.

24 Dvoršak, Čist šport je realnost in ne utopija! (2016), str. 3.

25 International Tennis Federation, ITFTENNIS.com, URL: https://antidoping.itftennis.com/anti- doping/rules/tadp-overview.aspx.

26 Švedski tenisač, ki se je uvrstil v enajst finalov za Grand Slam. Ob koncu leta 1988 je bil vodilni na lestvici ATP, leta 1996 pa se je upokojil. Leta 2002 je bil sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih.

27 Roberts, ITF silent on cocaine allegations, URL: https://www.irishtimes.com/sport/itf-si- lent-on-cocaine-allegations-1.26294.

28 Takrat na športni sceni še ni bila prisotna WADA.

29 Spielmann, Tennis Officials Refuse Comment on Report of Cocaine Use by Wilander and Nova- cek, URL: https://apnews.com/article/2b57c8a6514ff8893428bb3de55c80b8.

30 Addicott, Andre Agassi's Failed doping tests covered up by ATP, claims former rival, URL: https://www.ubitennis.net/2020/02/andre-agassis-failed-doping-tests-covered-atp-claims-former- rival/.

31 Moore, Tennis star Andre Agassi faced a low point in his career and used crsytal meth, URL: https://www.sportscasting.com/tennis-star-andre-agassi-faced-a-low-point-in-his-career-and-used- crystal-meth/.

32 Harris, Agassi avoids punishement after lying about drug use, URL: https://www.independent. co.uk/sport/tennis/agassi-avoids-punishment-after-lying-about-drug-use-1810957.html.

33 Češki tenisač, nekdanja številka dve na moški teniški lestvici in zmagovalec enega posamičnega turnirja za Grand Slam.

34 Toombs, Petr Korda's Steroidi Scandal, URL: http://www.tennis-ontheline.com/99/99korda.htm. 

35 Sulayem, O' Connor, Hassan, Sport Management in the Middle East: A Case Study Analysis (2015), str. 88.

36 James, Sports law (3rd Edition) (2017), str. 30.

37 Francoski teniški igralec, katerega najvišja uvrstitev je 7. mesto na ATP lestvici, ki jo je dosegel leta 2007.

38 Čilić je bil pozitiven na nikethamide.

39 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, Šport in pravo (2020), str. 316.

40 Glukozo je kupila njegova mati v lekarni, igralec je prebral navodila in priloženo dokumentacijo, zaužil je le majhno količino tablet in prenehal z jemanjem par dni pred začetkom turnirja v Münch- nu.

41 Dvoršak, Koritnik, Angelovski, v: Bergant Rakočevič, ŠPORT IN PRAVO (2020), str. 286.

42 Viktor Troicki's Suspension Reduced to one year by the Court of Arbitration for Sport, URL: https://www.lawinsport.com/topics/item/viktor-troicki-s-suspension-reduced-to-one-year-by-the- court-of-arbitration-for-sport-cas.

43 Herman, Troicki says his dream is over after CAS ruling, URL: https://www.reuters.com/ article/us-tennis-doping-troicki/troicki-says-his-dream-is-over-after-cas-ruling-idUSBRE9A40Y- D20131105?edition-redirect=uk.

44 Mitchell, Novak Djokovic slams anti-doping policy after Viktor Troicki ban, URL: https://www. theguardian.com/sport/2013/nov/06/novak-djokovic-anti-doping-viktor-troicki.

45 Independent Anti-Doping Tribunal, Decision in the Case of Ms Martina Hingis, URL: https:// www.doping.nl/media/kb/1004/ITF%202008%20Martina%20Hingis%20(OS).pdf.

46 Morgan, Maria Sharapova wins CAS appeal, URL: https://www.morgansl.com/en/latest/ma- ria-sharapova-wins-cas-appeal.

47 Rudkin, A Review of The CAS Panel's Decision To Reduce Sharapova's Doping Ban, URL: https://www.lawinsport.com/topics/item/was-cas-right-to-reduce-sharapova-s-doping-ban-a-re- view-of-sharapova-v-itf.

48 CAS stated: »... no specific warning had been issued by the relevant organizations (WADA, ITF or WTA) as to the change in the status of Meldonium (the ingredient of Mildronate). In that respect, the Panel notes that anti-doping organizations should have to take reasonable steps to provide notice to athletes of significant changes to the Prohibited List, such as the addition of a substance, including its brand names.«