Uvod

Kar tri četrtine vseh toplogrednih izpustov na svetu povzroči proizvodnja električne energije, kar jo uvršča med glavne povzročitelje podnebnih sprememb.1 Še vedno namreč 80 % proizvedene elektrike pridobimo iz fosilnih goriv, delež proizvodnje z brezogljičnimi viri pa znaša borih 16 %, od katerih četrtina odpade na jedrsko proizvodnjo, ostalo pa na obnovljive vire energije.2 Decembra 2015 je bil na konferenci COP 21 v Parizu s kar 196 glasovi držav sprejet Pariški podnebni dogovor, katerega glavna naloga je čim-prej zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in doseči, da globalno segrevanje ne preseže dveh stopinj celzija.3 V ospredju pariškega podnebnega dogovarjanja so tako imenovane obljube o nacionalnih prispevkih k zmanjšanju emisij (Nationally Determined Contributions – NDC), za katere pa po prvotnih ocenah ne kaže, da bodo zadostile pariškim ciljem.4 Od držav podpisnic jih je zgolj deset navedlo, da bodo problem svojih emisij reševale z gradnjo jedrskih reaktorjev, med tem ko se politike glede jedrske energije predvsem znotraj EU še oblikujejo.5 Natanko štiri leta po Parizu in kmalu po nastopu nove Evropske komisije je luč sveta ugledal še ambicioznejši Evropski zeleni dogovor, ki predvideva, da bo EU do leta 2050 ogljično nevtralna.6 

Učinkovita in ekonomična proizvodnja energije?

Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljevanju: IAEA) jedrsko energijo ocenjuje kot učinkovito sredstvo za razogljičenje, saj proizvodnja ene kilovatne ure v dobi obratovanja jedrske elektrarne izpusti manj ogljikovega dioksida kot energija, proizvedena s pomočjo sonca in vetra ter nekoliko več kot hidroenergija.7 Razlogi za to se skrivajo v stabilnosti obratovanja, saj veter in sonce že zaradi svoje narave nista dostopna vedno, ko ju potrebujemo, stalno rastoče potrebe po elektriki pa nastanejo tudi v brezveterju in ponoči. Tudi sicer veterne in sončne elektrarne v obdobju enega dneva ne proizvajajo konstantno enake količine električne energije, ampak ta variira glede na ugodnost razmer.8 Manjšo proizvodnjo v manj ugodnih obdobjih je tako treba dopolniti, kar pa lahko storimo z uvozom ali pa s proizvodnjo z viri, ki svoje intenzitete ne spreminjajo in proizvedejo nekoliko več toplogrednih plinov. Kot možen nadomestek teh virov se ponuja jedrska energija, ki je zmožna delovati v vseh razmerah pri približno enaki kapaciteti.9 Profesor David Ruzic z Univerze v Illinoisu je ekonomsko učinkovitost jedrskih elektrarn primerjal z elektrarnami na zemeljski plin, ki se poleg premoga pogosto omenjajo kot alternativa, ob uporabi metode ROI (Return On Investment). Pri tem kot pomembne spremenljivke izpostavlja čas gradnje, njen strošek in ceno goriva.10 Stroški gradnje, prav tako njen čas, so pri jedrskih elektrarnah težje določljivi in v primerjavi s plinskimi precej visoki, pokrivanje investicije pa je najbolj odvisno od cene kapitala.11 Zgodba pa se obrne, ko pride do faze obratovanja, saj so stroški uranovih pelet, s katerimi poganjamo nuklearne elektrarne, precej nizki – ena namreč sprosti približno toliko energije kot tona premoga ali pa pol tone zemeljskega plina.12 Ker za električno proizvodnjo potrebujemo manjše količine goriva, je možno proizvesti več elektrike za manj denarja. Enormni stroški gradnje se tako začnejo, ob predpostavki pravočasne izgradnje in odsotnosti zapletov, hitreje poplačevati. Profesor Ruzic vpeljuje poenostavljen ekonomski model, s pomočjo katerega v referenčnem obdobju petindvajsetih let ugotavlja, da plinska elektrarna začne vračati investicijo bistveno prej kot jedrska, slednja pa ob koncu obdobja prinese bistveno večji profit.13 Ob upoštevanju manjših izpustov CO2 se zdi jedrska energija tako rekoč popolna, vendar temu ni tako. Ena izmed njenih pomanjkljivosti je, da se je ne da priklapljati in odklapljati po potrebi, kar je pri plinskih elektrarnah mogoče. Pri slednjih so nižji obratovalni stroški in proizvedeni viški, vendar z njimi ne rešimo v zadostni meri niti vprašanja izpustov emisij niti odvisnosti od uvoza energentov.14 Upoštevajoč občutljivost reaktorjev na potresne sunke in druge dejavnike je treba za to, da bi zadostili visokim varnostnim standardom, ogromno denarja vlagati tudi v vzdrževanja in remonte. Če ta vidik združimo z modelom profesorja Ruzica, se jedrska superprofitabilnost kaj kmalu zmanjša.15

Shranjevanje odpadkov in razgradnja

Shranjevanje odsluženega jedrskega goriva je neizbežno in predstavlja enega izmed bolj perečih problemov pri proizvodnji jedrske energije. Koncepta, ki prevladujeta, sta ponovna uporaba in njihovo shranjevanje v posebnih skladiščih.16 Čeprav jih količinsko ni veliko in je večina proizvedenih odpadkov nizko radioaktivnih, predstavljajo visoko radioaktivni odpadki kar 95 % ionizirajočega sevanja.17 Nobena država na svetu še ni našla trajne rešitve njihovega shranjevanja. Morda je najbližje Finska, ki v gori Onkalo, 450 metrov pod zemljo, gradi edino trajno jedrsko skladišče na svetu.18 Podoben poskus si je želela izvesti tudi Hrvaška v Trgovski gori, kjer bi skladiščili nizko in srednje radioaktivnen odpad.19 Pri tem so naši sosedje pozabili na tamkajšnjo pestro seizmično aktivnost – želena lokacija je namreč od po uničujočem potresu še vedno prizadete Petrinje oddaljena dobrih 60 kilometrov.20 Z obravnavanim shranjevanjem je povezana tudi razgradnja jedrskih reaktorjev, ki zajema ugašanje in odstranjevanje radioaktivnega materiala.21 Kar dve tretjini svetovnih reaktorjev sta namreč stari več kot 30 let,22 v Evropi pa posebno skrb predstavljajo stari sovjetski reaktorji, ki ne veljajo za najbolj zanesljive. Bulgarija, Latvija in Slovaška so ob vstopu v EU pristale na njihovo zapiranje, pri čemer s svojimi programi varne razgradnje pomaga tudi EU.23 Če bodo torej države želele svoj ogljični odtis reševati z gradnjo novih jedrskih reaktorjev, se bodo morale hkrati ukvarjati tudi s shranjevanjem odpadkov. Slovenija pri tem ni nobena izjema, saj je še pred začetkom priprav na gradnjo drugega bloka NEK pristopila h gradnji skladišča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Možni alternativi shranjevanju doma sta še reciklaža urana in njegova ponovna uporaba ter izvoz. Slednji je na ravni EU reguliran z Direktivo 2006/117/Euroatom, ki zahteva predhodno najavo in odobritev ter prepoveduje izvažanje v Afriko, Karibe, države Pacifika in Antarktiko.24

Internacionalizacija jedrske varnosti in omejevanje državne suverenosti

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968 zagotavlja vsem državam pogodbenicam neodtujljivo pravico do raziskav, proizvodnje in uporabe jedrske energije v miroljubne namene ob upoštevanju določenih omejitev.25 Skupaj s konceptom državne suverenosti, ki državam omogoča neodvisnost nasproti drugim državam (zunanja suverenost), ter izključno, izvirno, vrhovno in samostojno podrejanje vsega, kar se nahaja na njenem ozemlju (notranja suverenost), se zdi, da imajo države pri gradnji jedrskih reaktorjev popolnoma proste roke. Globalizacija je naveden koncept popolne suverenosti gradnje jedrskih central načela,26 saj je po černobilski nesreči prišlo do njegovega omejevanja s pravom mednarodnih pogodb.27 Pelzer28 to označuje kot internacionalizacijo jedrske varnosti in pri tem poudarja ključno vlogo vlad, nevladnih in drugih mednarodnih organizacij. Nov varnostni režim se je dodatno uredil s skupkom konvencij o jedrski varnosti, ki urejajo obveznosti zgodnje notifikacije jedrske nesreče in mednarodno pomoč v tem primeru, obveznosti varovanja jedrskega goriva in upravljanja z odpadki.29 Za nadzor nad jedrsko varnostjo je primarno zadolžena IAEA, katere članice so skoraj vse države sveta. Ta ima tudi svoj statut, ki ji omogoča vzpostavitev potrebnih varnostnih standardov.30 Vsaka država članica, ki uporablja jedrsko tehnologijo, mora z agencijo podpisati sporazum, s katerim se zaveže k spoštovanju mednarodnih standardov in se podvrže njenemu nadzoru.31 Kljub temu, da večina nacionalnih zakonodaj glede jedrske varnosti temelji na dognanjih IAEA, so njeni standardi zavezujoči samo v mejah sklenjenega sporazuma.32 Pravna narava standardov jedrske energije je bolj dodelana na evropski regionalni ravni, saj so na podlagi pogodbe Euroatom, ki je del primarnega prava EU, države članice dolžne sprejemati standarde za zaščito ljudi pred ionizirajočim sevanjem.33 Ti standardi, ki sledijo dognanjem IAEA, so bili že večkrat revidirani, po pravni naravi pa spadajo med direktive.34 Nadzor nad njihovim spoštovanjem vrši posebna nadzorna služba EU, ki skrbi za spoštovanje standardov na terenu, pa tudi Komisija z možnostjo postopkov, ki jih predvideva Pogodba o delovanju EU (PDEU) pred Sodiščem EU v Luksemburgu.

Konceptualna razhajanja znotraj EU

V EU še vedno več kot polovico energentov uvozimo.35 Tudi uvoz električne energije je v zadnjih letih naraščal, v oči pa bode podatek, da še vedno uvozimo ogromno elektrike, ki je proizvedena s pomočjo fosilnih goriv. Poceni elektrika med drugim prihaja tudi iz ukrajinskih sovjetskih reaktorjev, ki jih želi Kiev v prihodnjih letih obnoviti.36 V projekt obnove nameravata vložiti tudi Evropska banka za obnovo in razvoj ter Euroatom, in sicer vsak po 300 milijonov evrov.37 Medtem ko EU v tretjih državah financira jedrske projekte, se je financiranju teh doma odpovedala, saj je bila možnost financiranja gradnje jedrskih reaktorjev iz skladov EU izključena.38 Države članice se namreč ne morejo poenotiti glede vprašanja, ali naj EU svoj ogljični odtis rešuje s pomočjo jedrskih elektrarn.

Je jedrsko 'čista' Avstrija zgolj mit?

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Avstriji začela gradnja prvega reaktorja v Zwentendorfu.39 A kmalu se je v javnosti sprožilo glasno nasprotovanje projektu, kar je šest let kasneje pripeljalo do referenduma, na katerem so nasprotniki jedrskega programa s približno 20 tisoč glasovi razlike premagali podpornike, s čimer je bila usoda jedrske centrale v Zwentendorfu zapečatena. Leta 1997 je bila sprejeta zakonodaja, ki Avstrijo razglaša za de facto »jedrsko čisto« državo,40 v luči pariškega podnebnega dogovora pa je bil leta 2015 sprejet zakon, ki prepoveduje uvoz energije proizvedene v jedrskih reaktorjih.41 Medtem ko Avstrija resda proizvede nadpovprečno visok odstotek energije iz obnovljivih virov,42 so stvari v realnosti vse prej kot idealne. Kljub temu, da vztrajno povečujejo svoje zmogljivosti pri proizvodnji obnovljivih virov in spadajo z dobrim tričetrtinskim deležem v sam vrh v EU,43 Avstrijci še vedno proizvedejo preostanek elektrike iz ogljičnih virov. V primerjavi z drugimi državami so celo nadpovprečno uvozno odvisni.44 Po podatkih nacionalne službe E-Control, je uvoženih približno 26 tisoč gigavatnih ur, od tega največ iz Nemčije in Češke.45 E-Control po novem ob uvozu sicer zahteva predložitev tako imenovanih garancij izvora,46 s katerimi naj bi se izognili kroženju jedrsko proizvedene elektrike po omrežju. Pri tem je, kot poudarja fizik Andrews,47 zanemarjeno dejstvo, da posameznih elektronov v omrežju ne moremo pripisati točno določenemu viru. Glede na to, da Nemčija še ni popolnoma ukinila jedrskih elektrarn in da Češka svoje nuklearne zmogljivosti še krepi, lahko utemeljeno sklepamo, da po avstrijskem električnem omrežju kroži tudi uvožena jedrsko proizvedena elektrika. Kljub sprejeti zakonodaji je tako popolnoma jedrsko čista Avstrija očitno zgolj mit.

Francosko-Višegrajski vlak

Če se države Višegrajske četverice in Francija pogosto znajdejo na različnih ideoloških bregovih, pa se pri konceptu energentske tranzicije oblikuje zanimivo zavezništvo. Francija, ki 80 % svoje elektrike proizvede v jedrskih reaktorjih, namreč dosega manj ogljikovega dioksida na proizvedeno kilovatno uro kot njena tradicionalna zaveznica Nemčija.48 Kljub temu, da se Nemčija lahko pohvali s približno trikrat večjim deležem obnovljivih virov kot Francija, je njen prispevek toplogrednih plinov znatno večji.49 Predsednik francoske multinacionalke Electricité de France (v večinski državni lasti) je nedavno izjavil, da lahko Francija Poljski pri gradnji jedrskih reaktorjev pomaga tako s tehnologijo kot financiranjem,50 ki bi se v luči nedostopnosti denarja EU izkazalo kot še kako dobrodošlo. Poljska odvisnost od premoga ni nobena skrivnost, saj so tri četrtine električne energije proizvedene v termoelektrarnah.51 Da bi se lotila reševanja svojega problema, se je ta vzhodnoevropska država odločila za gradnjo šestih jedrskih reaktorjev ter za postopno ukinjanje fosilnih goriv, iz katerih bi bila kljub znatnemu zmanjšanju še vedno proizvedena približno polovica elektrike.52 Višegrajska četverica je sicer na svoji jedrski poti poenotena in odločno sodeluje v okviru Višegrajske iniciative za jedrsko sodelovanje (VINCO).53 Skupno na Madžarskem, Češkem in Slovaškem obratuje štirinajst jedrskih blokov, v fazi planiranja ali gradnje pa je še dodatnih dvanajst.54 Ambiciozne višegrajske načrte je sicer pred kratkim na zasedanju V4+ poskušal preprečiti avstrijski kancler Kurz, ki je kmalu ugotovil, da se avstrijski koncept razogljičenja korenito razhaja z višegrajskim.55 Zdi se, da bo kanclerju preganjavico pred žarčenjem povzročala tudi Slovenija, katere trenutna vlada je novi blok jedrske elektrarne v Krškem že uvrstila na seznam strateških projektov.56 Slovenija sicer uvozi okrog 36 % elektrike, a se lahko ob tem pohvali s približno dvotretjinsko nizkooljično domačo proizvodnjo (obnovljivi viri in NEK).57 

Zaključek: kako naprej?

Jasno je, da moramo v ospredje postaviti obnovljive vire, saj vsakih 45 minut na Zemljo pade toliko energije, kot je človeštvo porabi v enem letu.58 Čigava pot je torej pravilnejša – Avstrijska ali Višegrajska? Jedrski energiji se kljub znanim pomanjkljivostim ni najbolj modro a priori popolnoma odpovedati, hkrati pa je obstoječa jedrska tehnologija skupaj s svojimi potencialnimi nevarnostmi lahko tudi zelo nepredvidljiva ob gradnji. Da bi zadostili strogim varnosntim standardom, moramo vanjo vlagati ogromno denarnih sredstev, zato se upoštevajoč tveganja in vzdrževalne stroške kljub dolgoročni donosnosti bistveno podraži. Na drugi strani se ne moremo popolnoma zanesti samo na obnovljive vire, saj to povečuje odvisnost od uvoza, ali pa nas sili v nadomeščanje z bolj umazanimi viri. Rešitev uganke optimalnega deleža električne proizvodnje bi lahko vključevala večja vlaganja v razvoj učinkovitih tehnologij shranjevanja presežkov, saj trenutni litijevi akumulatorji še niso dovolj zmogljivi. Skupaj s tem se bo tudi jedrska tehnologija morala prilagoditi toku časa. Osredotočiti se velja na manjše modularne jedrske reaktorje, ki so že v razvoju in bodo predvidevali možnost priklopa in odklopa na in z omrežja ter bodo tudi cenovno ugodnejši. Vendar to še vedno ne bo razrešilo problema shranjevanja jedrskih odpadkov, ki ostaja trd oreh. Z omenjenima tehnologijama bomo morda nekoč bolj učinkovito uporabljali obnovljive vire, uravnavali potrebe po električni energiji in kar je najpomembneje – dosegli ogljično nevtralnost.

Opombe

1 Our World in Data, Energy mix, URL: https://ourworldindata.org/energy-mix.

2 Prav tam.

3 United Nations Climate Change, The Paris Agreement, URL: https://unfccc.int/process-and-meetings/the-paris-agreement/the-paris-agreement.

4 IAEA, Nuclear Power and the Paris Agreement, URL: https://www.iaea.org/sites/default/files/16/11/np-parisagreement.pdf, str.3.

5 Prav tam.

6 European Commission, EU climate action and the European Green Deal, URL: https://ec.europa.eu/clima/policies/eu-climate-action_en.

7 Prav tam.

8 GlenQ, Wind VS Nuclear: Which holds a better future?, URL: https://medium.com/@glenq96/wind-vs-nuclear-which-holds-a-better-future-669bc4900e37.

9 Prav tam.

10 Illinois EnergyProf, Economics of Nuclear Reactor [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=cbeJIwF1pVY.

11 IAEA, Nuclear Power and the Paris Agreement, URL: https://www.iaea.org/sites/default/files/16/11/np-parisagreement.pdf, str. 5. 

12 Real Engineering, The Economics of Nuclear Energy [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=UC_BCz0pzMw.

13 Illinois EnergyProf, Economics of Nuclear Reactor [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=cbeJIwF1pVY.

14 Real Engineering, The Economics of Nuclear Energy [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=UC_BCz0pzMw.

15 Prav tam.

16 World Nuclear Association, What is nuclear waste, and what do we do with it?, URL: https://www.world-nuclear.org/nuclear-essentials/what-is-nuclear-waste-and-what-do-we-do-with-it.aspx.

17 Prav tam.

18 IAEA, Finland's Spent Fuel Repository a »Game Changer« for the Nuclear Industry, Director General Grossi Says, URL: https://www.iaea.org/newscenter/news/finlands-spent-fuel-repository-a-game-changer-for-the-nuclear-industry-director-general-grossi-says.

19 Deutsche Welle, Koliko je opasan nuklearni otpad iz Krškog koji bi mogao završiti na granici između Hrvatske i BiH?, URL: https://www.dw.com/bs/koliko-je-opasan-nuklearni-otpad-iz-krškog-koji-bi-mogao-završiti-na-granici-između-hrvatske-i-bih/a-51843218.

20 Prav tam.

21 European Parliament, Nuclear energy, URL: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/62/nuclear-energy.

22 IAEA, Nuclear Power and the Paris Agreement, URL: https://www.iaea.org/sites/default/files/16/11/np-parisagreement.pdf, str. 4.

23 European Parliament, Nuclear energy, URL: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/62/nuclear-energy.

24 European Commission, Transport of radioactive materials, URL: https://ec.europa.eu/energy/topics/nuclear-energy/radiation-protection/transport-radioactive-materials_en.

25 U.S. State Department, Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons, URL: https://2009-2017.state.gov/documents/organization/141503.pdf.

26 Globalization 101, The Issue of Sovereignty, URL: http://www.globalization101.org/the-issue-of-sovereignty/.

27 Pelzer, Safer nuclear energy through a higher degree of internationalisation?: International involvement versus national sovereignty (2013), str. 46.

28 Prav tam.

29 Prav tam.

30 ElBaradei, Nwogugu, Rames, International law and nuclear energy: Overview of the legal framework (1995), str. 22.

31 Prav tam.

32 Prav tam.

33 Pelzer, Safer nuclear energy through a higher degree of internationalisation?: International involvement versus national sovereignty (2013), str. 65.

34 Prav tam.

35 European Commission – Eurostat, Where does our energy come from? URL: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/energy/bloc-2a.html. 

36 CEE Bankwatch Network, The EU's electricity imports from neighbouring countries: at what cost? URL: https://bankwatch.org/press_release/the-eus-electricity-imports-from-neighbouring-countries-at-what-cost.

37 Prav tam.

38 Abnett, Strauss, EU lawmakers ban nuclear from green transition fund, leave loophole for gas, Reuters, URL: https://www.reuters.com/article/us-climate-change-eu-transitionfund/eu-lawmakers-ban-nuclear-from-green-transition-fund-leave-loophole-for-gas-idUSKBN2472HN.

39 Weish, Austria's no to nuclear power (b.d.), URL: https://homepage.univie.ac.at/peter.weish/schriften/austrias_no_to_nuclear_power.pdf.

40 Andrews, Roger: The myth of a nuclear-free Austria, URL: http://euanmearns.com/the-myth-of-a-nuclear-free-austria/.

41 Prav tam.

42 European Commission, Energy Union Factsheet Austria (b.d.), URL: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/energy-union-factsheet-austria_en.pdf, str. 8.

43 Eurostat: Renewable energy statistics (b.d.), URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Renewable_energy_statistics.

44 CIA, The World Factbook: Electricity – imports (b.d.), URL: https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-imports/country-comparison.

45 Prav tam.

46 Ang. »Guarantees of origin«.

47 Andrews, The myth of a nuclear-free Austria, Energy Matters, 25.10.2017, URL: http://euanmearns.com/the-myth-of-a-nuclear-free-austria/.

48 electricityMap, Climate Impact by Area. URL: https://www.electricitymap.org/zone/GB?solar=false&remote=true&wind=false.

49 Prav tam.

50 Biznes Alert, Ramany: France can provide technology and financial support to nuclear energy in Poland (INTERVIEW), URL: https://biznesalert.com/ramany-edf-france-nuclear-energy-poland-interview/.

51 Global Construction Review, Poland goes nuclear with plan to build six reactors by 2040, 11.9.2020, URL: https://www.globalconstructionreview.com/news/poland-goes-nuclear-plan-build-six-reactors-2040/.

52 Prav tam.

53 European Commission, Visegrad Initiative for Nuclear Cooperation (b.d.), URL: https://cordis.europa.eu/project/id/662136/it.

54 World Nuclear, Nuclear Power in Hungary (b.d.), URL: https://www.world-nuclear.org/information-library/country-profiles/countries-g-n/hungary.aspx.

55 France24, Austria fails to win over neighbours for nuclear phase-out, URL: https://www.france24.com/en/20200116-austria-fails-to-win-over-neighbours-for-nuclear-phase-out.

56 Delo, Pomembni projekti z vladnega seznama so težki 7,7 milijarde evrov, URL: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vlada-o-prednostnih-infrastrukturnih-projektih/.

57 Vlada Republike Slovenije, Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2020 (b.d.), URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/energetska_bilanca/ebrs_2020.pdf, str. 26.

58 Real Engineering, The Economics of Nuclear Energy [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=UC_BCz0pzMw.

Seznam literature

Abnett, Kate; Strauss, Marine: EU lawmakers ban nuclear from green transition fund, leave loophole for gas, Reuters, URL: https://www.reuters.com/article/us-climate-change-eu-transitionfund/eu-lawmakers-ban-nuclear-from-green-transition-fund-leave-loophole-for-gas-idUSKBN2472HN (12. januar 2021).

Andrews, Roger: The myth of a nuclear-free Austria, Energy Matters, URL: http://euanmearns.com/the-myth-of-a-nuclear-free-austria/ (12. januar 2021).

Biznes Alert: Ramany: France can provide technology and financial support to nuclear energy in Poland (INTERVIEW), URL: https://biznesalert.com/ramany-edf-france-nuclear-energy-poland-interview/ (12. januar 2021).

CIA: The World Factbook: Electricity – imports (b.d.), URL: https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-imports/country-comparison (12. januar 2021).

Delo: Pomembni projekti z vladnega seznama so težki 7,7 milijarde evrov, URL: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vlada-o-prednostnih-infrastrukturnih-projektih/ (12. januar 2021).

Deutsche Welle: Koliko je opasan nuklearni otpad iz Krškog koji bi mogao završiti na granici između Hrvatske i BiH?, URL: https://www.dw.com/bs/koliko-je-opasan-nuklearni-otpad-iz-krškog-koji-bi-mogao-završiti-na-granici-između-hrvatske-i-bih/a-51843218 (12. januar 2021).

E-Control: Stromkennzeichnungsbericht 2020 (b.d.), URL: https://www.e-control.at/documents/1785851/1811582/E-Control-Stromkennzeichnungsbericht-2020.pdf (12. januar 2021).

ElBaradei, Mohamed; Nwogugu, Edwin; Rames, John: International law and nuclear energy: Overview of the legal framework, v: IAEA Bulletin, 3/1995, IAEA. URL: https://www.iaea.org/sites/default/files/37302081625.pdf (12. januar 2021).

European Commission: Visegrad Initiative for Nuclear Cooperation (b.d.), URL: https://cordis.europa.eu/project/id/662136/it (12. januar 2021).

European Commission: Energy Union Factsheet Austria (b.d.), URL: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/energy-union-factsheet-austria_en.pdf (12. januar 2021).

European Commission: Transport of radioactive materials, URL: https://ec.europa.eu/energy/topics/nuclear-energy/radiation-protection/transport-radioactive-materials_en (12. januar 2021).

European Commission: EU climate action and the European Green Deal, URL: https://ec.europa.eu/clima/policies/eu-climate-action_en (12. januar 2021).

European Parliament: Nuclear energy, URL: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/62/nuclear-energy (12. januar 2021).

Eurostat: Renewable energy statistics (b.d.), URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Renewable_energy_statistics (12. januar 2021).

France24: Austria fails to win over neighbours for nuclear phase-out, URL: https://www.france24.com/en/20200116-austria-fails-to-win-over-neighbours-for-nuclear-phase-out (12. januar2021).

GlenQ: Wind VS Nuclear: Which holds a better future?, URL: https://medium.com/@glenq96/wind-vs-nuclear-which-holds-a-better-future-669bc4900e37 (12. januar 2021).

Global Construction Review: Poland goes nuclear with plan to build six reactors by 2040, URL: https://www.globalconstructionreview.com/news/poland-goes-nuclear-plan-build-six-reactors-2040/ (12. januar 2021).

Globalization 101: The Issue of Sovereignty, URL: http://www.globalization101.org/the-issue-of-sovereignty/ (12. januar 2021).

IAEA: Nuclear Power and the Paris Agreement, URL: https://www.iaea.org/sites/default/files/16/11/np-parisagreement.pdf (12.1.2021).

IAEA: Finland's Spent Fuel Repository a »Game Changer« for the Nuclear Industry, Director General Grossi Says, URL: https://www.iaea.org/newscenter/news/finlands-spent-fuel-repository-a-game-changer-for-the-nuclear-industry-director-general-grossi-says (12. januar 2021).

Illinois EnergyProf: Economics of Nuclear Reactor [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=cbeJIwF1pVY (12. januar 2021).

Jedrska elektrarna Krško: Zgodovina NEK (b.d.), URL: https://www.nek.si/sl/o-nek/zgodovina-nek (12. januar 2021).

Our World in Data: Energy mix, URL: https://ourworldindata.org/energy-mix (12. januar 2021).

Pelzer, Norbert (2013): Safer nuclear energy through a higher degree of internationalisation?: International involvement versus national sovereignty, Nuclear Law Bulletin, Vol. 2013/1., URL: https://dx.doi.org/10.1787/nuclear_law-2013-5k40cr1094bp (12. januar 2021).

Real Engineering: The Economics of Nuclear Energy [Video], URL: https://www.youtube.com/watch?v=UC_BCz0pzMw (12. januar 2021).

United Nations Climate Change: The Paris Agreement, URL: https://unfccc.int/process-and-meetings/the-paris-agreement/the-paris-agreement (12. januar 2021).

U.S. State Department: Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons, URL: https://2009-2017.state.gov/documents/organization/141503.pdf (12. januar 2021).

Vlada Republike Slovenije: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2020 (b.d.), URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/energetska_bilanca/ebrs_2020.pdf (12. januar 2021).

Weish, Peter: Austria's no to nuclear power (b.d.), URL: https://homepage.univie.ac.at/peter.weish/schriften/austrias_no_to_nuclear_power.pdf (12. januar 2021).

World Nuclear Association: What is nuclear waste, and what do we do with it?, URL: https://www.world-nuclear.org/nuclear-essentials/what-is-nuclear-waste-and-what-do-we-do-with-it.aspx (12. januar 2021).

World Nuclear: Nuclear Power in Hungary (b.d.), URL: https://www.world-nuclear.org/information-library/country-profiles/countries-g-n/hungary.aspx (12. januar 2021).