Trajnostni razvoj v mednarodni trgovini

Nacionalno sprejeti ukrepi za varovanje okolja in tranzicijo k trajnostnemu razvoju pogosto trčijo ob pravila mednarodne trgovine, saj v globaliziranem svetu te ukrepi vplivajo tudi na uvoznike in tuje subjekte na trgu, kar pa je proti pravilom Splošnega sporazuma o trgovini in tarifah (GATT).1 GATT predvideva enake trgovinske pogoje tako za domače kot za tuje subjekte na trgu in ne dopušča razlikovanja med tujimi subjekti, obstoječe izjeme pa so ozko definirane. Prav tako pravila mednarodnega prava prepovedujejo poseg v suverenost tuje države, kar je pogosto učinek nacionalnih zakonodaj za spodbujajnje trajnostnega razvoja.

Mnoge mednarodne organizacije, med drugim Organizacija Združenih narodov in Svetovna trgovinska organizacija, sicer trdijo, da je razvoj mednarodne trgovine nujen za trajnostni razvoj, pri čemer se osredotočajo le na prvi steber – lajšanje revščine s pomočjo mednarodne trgovine. Pri tem pa pozabljajo na drugi in tretji steber, ki sta socialni razvoj in zaščita okolja. Tri stebre trajnostnega razvoja pri svojem delu uporabljajo telesa OZNa in mnoge druge nevladne organizacije.2 Pozitivni prispevek trgovine je jasno razviden v primeru prvega stebra trajnostnega razvoja. Mednarodna trgovina pa drugemu in tretjemu stebru pogosto celo škoduje,3 saj ima mnoge negativne učinke za okolje. Izvoz soje in palmovega olja tako povzroča veliko škodo na deževnem gozdu in biološki raznolikosti Brazilije in Indonezije. Odpiranje trgovine na splošno pa zaradi prevoza blaga povečuje emisije ogljikovega dioksida v ozračje. Kljub temu, da GATT ponuja izjeme za trajnostni razvoj, pa so te nezadostne za dejanske pozitivne učinke.4

Ekstrateritorialnost v mednarodnem pravu

Osnovno načelo mednarodnega prava je omejitev državne pristojnosti na državni teritorij,5 zaradi česar ekstrateritorialni učinki nacionalnih ukrepov za varovanje okolja v večini primerov niso skladni z mednarodnim pravom. Ekstrateritorialne uveljavitve suverenosti so namreč dovoljene le v dveh primerih – na področjih izven nacionalne pristojnosti, kot je odprto morje, in v izjemnih primerih, za katere so predpisani strogi pogoji.6 Ekstrateritorialni ukrepi v mednarodni trgovini so specifični zaradi posredne ekstrateritorialnosti. Ukrepi, ki omejujejo trgovino, veljajo le v nacionalni jurisdikciji, a imajo vpliv na tuje uvoznike. 

O omejitvah trgovine izven nacionalne jurisdikcije na mednarodni ravni je sprejetih več multilateralnih dokumentov z namenom varovanja okolja. Baselska konvencija7 in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)8 sta dva primera, ki nalagata državam obveznost omejevanja mednarodnega trgovanja.9 Pomanjkanje prakse pred paneli Svetovne trgovinske organizacije, kjer bi bile pritožbe vezane na sprejete konvencije, kaže na široko upoštevanje CITESa in Baselske konvencije. To pa odpira vprašanje, če so morda navedene konvencije premalo stroge glede omejevanja ekonomije.

Kljub temu, da konvencije omogočajo manjše omejitve mednarodne trgovine, se WTO sooča z unilateralnimi omejitvami trgovine s strani držav, ki si želijo boljšega varovanja. Unilateralne omejitve trgovine so Svetovna trgovinska organizacija in mnogi okoljski dokumenti odsvetovali. Tako je zapisano v 12. načelu Deklaracije iz Ria: »Unilateralni ukrepi za soočanje okoljskimi izzivi, ki segajo izven nacionalne jurisdikcije uvozne države, so odsvetovani.«10 Omenjeno pravilo je predvsem posledica pritiska držav v razvoju, ki se mnogim okoljskim ukrepom ne zmorejo prilagoditi in unilateralne ukrepe (razvitejših držav) vidijo kot ekološki imperializem. Namesto unilateralnih ukrepov so zaželjene rešitve v obliki multilateralnih sporazumov. A multilateralna pogajanja so dolgotrajen in pogosto neuspešen proces, za katerega mnoge vlade nimajo časa, sploh v primerih, ko je potrebna takojšna zaščita okolja.11

Zadeve pred paneli Svetovne trgovinske organizacije

Veljavnost ekstrateritorialnih ukrepov za varovanje okolja je bilo obravnavano s strani Svetovne trgovinske organizacije, a do dokončne ureditve vprašanja še ni prišlo.

Ekstrateriotorialna veljavnost ukrepov za varovanje okolja je bila zavrnjena v zadevi Tuna – Dolphin. V konkretnem primeru so Združene države Amerike prepovedale uvoz proizvodov iz tune, pri lovljenju katerih niso bile uporabljene delfinom prijazne mreže, zaradi česar so bili delfini pogosto kolateralna škoda lova na tune. Delfini v času obravnave zadeve niso bili ogrožena vrsta po mednarodnih dokumentih, ki določajo status ogroženosti (IUCN Red List, CITES Appendix).12 Panel je menil, da tovrsten ukrep prestopa meje nacionalne jurisdikcije, saj je omejeval mednarodno trgovino na podlagi različnih okoljskih pravil v državah – predvsem je bil ukrep usmerjen proti Mehiki, ki je bila največja uvoznica tune v ZDA. Panel je razsodil proti ZDA, ker bi potrditev odprla vrata mnogim protekcionističnim ukrepom držav, pod pretvezo, da gre za varovanje okolja.13

Druga relevantna zadeva, ki prav tako vsebuje problematiko uveljavitve ukrepa, ki sega preko nacionalne pristojnosti, je Turtle – Shrimp. Podobno kot v Tuna – Dolphin so Združene države Amerike vzpostavile prepoved uvoza rakcev, ki so bili ujeti brez tehnik za varovanje želv, ki so pogost stranski ulov. Pomembna razlika med zadevama je, da so bile želve za razliko od delfinov zaščitena vrsta, saj jim je grozilo izumrtje in so migrirale preko in v vode Združenih držav Amerike. Zaradi tega je panel v nasprotju s primerom Tuna – Dolphin, v zadevi Turtle – Shrimp odločil, da ekstateritorialna veljava ukrepa ni sporna, saj je bil ukrep zadostno povezan z okoljevarstvenimi cilji.14 Pri tem je panel je odločil, da je pristop k ocenjevanju ekstrateritorialnosti odvisen od primera do primera in v danem primeru dopustil presojo primernosti ukrepa kljub prekoračitvi pristojnosti.15

Odločitev panela v zadevi Turtle – Shrimp tako odpira možnost za unilateralne trgovinske ukrepe z namenom varovanja okolja, vendar je po mnenju mnogih avtorjev ekstrateritorialna veljavnost ukrepov še vedno strogo omejena.16 V predmetni zadevi je bilo namreč odločeno v prid Združenih držav Amerike samo zaradi ogroženega statusa želv na podlagi Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in zaradi migracije želv skozi nacionalno pristojnost. Zelo verjetno je, da bodo tudi prihodnji paneli upoštevali multilateralne okoljske sporazume pri ocenjevanju skladnosti ukrepa z izjemami, predvidenimi v GATT-u.17

Proces in proizvodne metode

Posebnost omenjenih zadev pred Svetovno trgovinsko organizacijo je, da gre za ukrepe, ki narekujejo način »izdelave« proizvoda (PPM – process and production methods) in nimajo vpliva na samo kvaliteto proizvoda. Namreč GATT dopušča različno obravnavo izdelkov na podlagi kvalitete, v obeh primerih pa so omejitve trgovine temeljile na načinu ulova živali, ki pa ni vplival na samo kakovost. Zaradi tega ukrepi na podlagi PPM-jev sprožijo očitke o kršitvi nacionalne suverenosti držav, ki so jim podvržene.18 Države in Svetovna trgovinska organizacija vidijo problem PPM-ukrepov predvsem v njihovi prisilni naravi in napadu na suverenost držav, pri čemer so to predvsem države v razvoju, ki so na naslovniki ukrepov. 

 

Pogled Sodišča Evropske unije

Medtem ko je Svetovna trgovinska organizacija zelo nenaklonjena ukrepom, ki diskriminirajo med proizvodi na podlagi proizvodnih metod in imajo ekstrateritorialno veljavnost, je Sodišče Evropske unije večkrat potrdilo legalnost tovrstnih ukrepov.19 Zgodnji primeri pred Sodiščem Evropske unije so sicer zavračali poskuse uveljavitve ekstrateritorialnih ukrepov,20 sčasoma pa se je praksa začela razvijati v prid ekstrateritorialnosti.21 Ekstrateritorialni ukrepi predstavljajo manjšo skrb za Evropsko unijo, kajti države članice so se že s pristopom k Uniji odpovedale delu svoje suverenosti.22 Posledično je suverenost za Evropsko unijo marginalnega pomena. 

Sklep

Mednarodno trgovinsko pravo in trajnostni razvoj, predvsem varovanje okolja, sta večkrat v konfliktu. Države poskušajo okolje varovati z uporabo enostranskih trgovinskih omejitev, ki pa imajo ekstrateritorialni učinek. Veljavnost ekstrateritorialnih omejitev je vprašljiva, Sodišče EU tovrstne omejitve dovoljuje, medtem ko paneli WTO tega vprašanja še niso uredili. Najučinkovitejše sredstvo za varovanja okolja so tako še vedno multilateralni sporazumi, ki pa pogosto ne zadostujejo za učinkovit trajnostni razvoj. Vendar razvoj prakse pred paneli WTO nakazuje na možnost uveljavitve ekstrateritorialnih omejitev trgovine za varovanje okolja, vendar pod strogimi pogoji.

Oznake

1 General Agreement on Tariffs and Trade 1994, Apr. 15, 1994, Marrakesh Agreement Establishing the World Trade Organization, Annex 1A, 1867 U.N.T.S. 187, 33 I.L.M. 1153 (1994).

2 ECOSOC, Sustainable development, URL: https://www.un.org/ecosoc/en/sustainable-development.

3 Shen, Trade And Sustainable Development: Friend Or Foe?, URL: https://www.ciel.org/trade-sustainable-development-friends-foes/. 

4 Prav tam.

5 S.S. “Lotus” (Fr. v. Turk.), 1927 P.C.I.J. (ser. A) No. 10, at 19 (Sept. 7, 1927).

6 Vinuales, Extraterritorial Application Of Domestic Environmental Law (2016), str. 349.

7  The Convention on the Control of Transboundary Movement of Hazardous Wastes and Their Disposal of 22 March 1989 (1673 U.N.T.S. 126).

8 Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora, March 3rd, 1973, 993 U.N.T.S. 243.

9 Cheyne, Unilateral Environmental Measures After the WTO Appellate Body’s Shrimp-Turtle Decision. Reconciling Environment And Trade (2008), str. 456. 

10 Rio Declaration UN Doc. A/CONF.151/26 (vol. I), 31 ILM 874 (1992).

11 Cheyne, Unilateral Environmental Measures After the WTO Appellate Body’s Shrimp-Turtle Decision. Reconciling Environment And Trade (2008), Str. 459.

12 Vinuales, Extraterritorial Application Of Domestic Environmental Law (2016), str. 349.

13 Cheyne, Unilateral Environmental Measures After the WTO Appellate Body’s Shrimp-Turtle Decision. Reconciling Environment And Trade (2008), Str. 459.

14 Prav tam.

15 Panel pa se ni opredelil do omejitev pristojnosti, kar pušča vprašanje neurejeno še naprej, glej: Ankersmit et al., Diverging EU and WTO Perspectives on Extraterritorial Process Regulation, str. 14).

16 Baughen, International Trade and the Protection of the Environment (2007), str. 41.; Condon, Environment Sovereignty and the WTO (2006), str. 88.

17 Cheyne, Unilateral Environmental Measures After the WTO Appellate Body’s Shrimp-Turtle Decision. Reconciling Environment And Trade (2008), str. 349.

18 Ankersmit et al., Diverging EU and WTO Perspectives on Extraterritorial Process Regulation, str. 14.

19 Case C-277/02, EU-Wood-Trading GmbH v. Sonderabfall-Management-Gesellschaft Rheinland-Pfalz mbH, 2004 E.C.R. I-11987.

20 Case 120/78, Rewe-Zentral AG v. Bundesmonopolverwaltung für Branntwein (Cassis de Dijon), 1979 E.C.R. 649, 662.

21 Case C-202/94, Criminal Proceedings against Godefridus Van der Feesten, 1996 E.C.R. I-355, 382.

22 Case 26/62, N.V. Algemene Transport—en Expeditie Onderneming van Gend & Loos v. Nederlandse administratie der belastingen, 1963 E.C.R. 1, 2.   

Seznam literature

Ankersmit, Laurens et al.: Diverging EU and WTO Perspectives on Extraterritorial Process Regulation, v: Minnesota Journal of International Law Online (2012) 21, str. 14 - 94.

Baughen, Simon: International Trade and the Protection of the Environment, Routlege&Cavendish, New York 2007.

Cheyne, Ilona: Unilateral Environmental Measures After The WTO Appellate Body’s Shrimp-Turtle Decision. Reconciling Environment And Trade, v: Web Journal of Current Legal Issues (2000) 5, Str. 451 – 477.

Condon, Bradly J.: Environment Sovereignty and the WTO, v: Transnational Publishers, Ardsley 2006.

ECOSOC: Sustainable development, URL: https://www.un.org/ecosoc/en/sustainable-development (30. januar 2021). 

Shen, Siyi: Trade And Sustainable Development: Friend Or Foe?, URL: https://www.ciel.org/trade-sustainable-development-friends-foes/ (3. januar 2021).

Vinuales, Jorge E.: Extraterritorial Application Of Domestic Environmental Law, THE FRONTIERS OF HUMAN RIGHTS (Nehal Bhuta), Oxford Scholarship Online, Oxford 2016, Str. 349 – 372.