Volk je ogrožena živalska vrsta, zaradi česar mu Evropska unija nudi strog režim varstva. Čeprav ga tudi Republika Slovenija uvršča med zavarovane živalske vrste, vsako leto znova odredi odstrel določenega števila volkov. Z njim želi zmanjšati število škodnih primerov na domačih živalih in s tem nezadovoljstvo rejcev. Takšen ukrep je odrejen brez kritične ocene, z njim pa se tudi utrjuje napačno prepričanje, da je odstrel potreben za zmanjševanje pojavnosti škode. Med odstrelom in številom škodnih dogodkov namreč ni vzročne zveze oziroma velja ravno nasprotno – večji kot je odstrel, večja je lahko škoda.

 

1. UVOD

Volk (Canis lupus) spada med velike zveri in je prvotno naseljeval večino Evrazije, od Atlantika na zahodu, do Indije na jugu in Kitajske na vzhodu. Danes je volk v Evropi skoraj iztrebljen, najdemo ga le še v Skandinaviji, državah nekdanje Sovjetske zveze, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter na Balkanskem, Apeninskem in Pirenejskem polotoku. [1] V Sloveniji živi predvsem na območju kočevskih in notranjskih gozdov. Kot plenilec ima izjemno pomembno vlogo v naravi, zaradi česar z varovanjem volka in njegovega življenjskega okolja posredno varujemo in ohranjamo tudi druge živalske vrste. [2] Volk ima namreč bistven vpliv na ravnotežje v ekosistemih, saj s svojim lovom med drugim vpliva tudi na številčnost populacije svojega plena. [3] Na območjih kjer je bil volk v preteklosti iztrebljen, prihaja do preštevilčnosti njegovega plena, predvsem rastlinojede parkljaste divjadi (jelenjad, srnjad, damjak, muflon in gams). Povečanje števila teh živalskih vrst v okolju pa za seboj prinaša višjo frekventnost škodnih dogodkov. Parkljasta divjad namreč objeda gozdno drevesno mladje, ogrize in lupi debla ter obnje drgne rogovje. [4]

Volk je ogrožena živalska vrsta, [5] zaradi česar tudi v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) spada med strogo varovane vrste. Prepovedano ga je namerno ujeti in ubiti, prav tako pa ga je prepovedano poškodovati, vznemirjati ali zastrupiti. [6] Ključni dejavniki ogroženosti in glavni izzivi pri varstvu volka so predvsem: (i) negativen odnos ljudi do volka zaradi škode, ki jo ta povzroča na domačih živalih, (ii) nepremišljen odstrel volkov, (iii) izguba življenjskega prostora, (iv) zmanjševanje plenske baze, itd. [7]

Glavni vzrok za konflikte med volkovi in ljudmi je predvsem škoda, ki jo ti povzročijo na domačih živalih. K temu veliko prispevajo tudi mediji, saj je prav škoda, ki nastane zaradi napadov volkov, pogosto deležna velike medijske pozornosti pa čeprav je obseg škode na domačih živalih, ki jo naredijo volkovi, glede na druge izgube v živinoreji (kot so: bolezni, podhranjenost, zapleti med poleganjem, itd.) v povprečju večinoma zanemarljiv. [8]

V preteklosti sta bila glavna upravljavska ukrepa za zmanjševanje škode in odvračanje volkov predvsem varovanje črede s pastirjem ob pomoči psov in odstrel volkov. Za slednjega so se upravljavci velikokrat odločili brez predhodne kritične ocene, ali je ukrep odstrela sploh učinkovit način zmanjševanja škode. Kadar posegamo v populacijo zavarovanih živalskih vrst je potrebno temeljito preučiti učinkovitost izbranega ukrepa (tj. odstrela) tako z vidika doseganja zastavljenih ciljev [9] kot tudi morebitnih stranskih učinkov le-tega. [10] Odstrel namreč negativno vpliva na ravnotežje celotnega ekosistema, v katerem imajo volkovi, kot krovna vrsta, [11] pomembno vlogo, prav tako pa ima odstrel hude posledice tudi na populacijo volkov, saj lahko pripelje celo do njihovega izumrtja. [12]

Danes vse bolj spoznavamo, da upravljanje in ohranjanje volka, temelji predvsem na varovanju njegovega biološkega okolja, pomembno vlogo pa ima tudi socio-politično okolje oz. družben odnos do volka. Ključno za dolgoročno ohranjanje populacije volka je učinkovito zmanjševanje škode na domačih živalih, [13] predvsem pa informiranje interesnih skupin (rejcev, lovcev) in širše javnosti o neučinkovitosti odstrela in o drugih učinkovitejših ukrepih za zmanjševanje škode. Da imamo Slovenci (predvsem širša javnost in lovci) do volkov že sedaj na splošno pozitiven odnos kaže raziskava opravljena v okviru projekta SloWolf, kjer so anketirali preko 1.000 prebivalcev, ki živijo na območju stalne in občasne prisotnosti volka v Sloveniji. Do volkov imajo tako odklonilen odnos večinoma rejci drobnice, kar lahko pripišemo predvsem posledicam škode, ki so jo utrpeli. [14]

Kljub temu da poznamo učinkovitejše ukrepe za zmanjševanje škode, pa Slovenija z odstrelom še naprej nedopustno in celo protiustavno posega na področje upravljanja z volkovi. Odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, opravlja pa ga brez kakršnekoli kritične ocene učinkov takšnega ukrepa. [15] Kot glavni razlog za odstrel navaja predvsem željo po zmanjšanju števila škodnih dogodkov in s tem nezadovoljstva rejcev (predvsem drobnice) ter posledično željo po zagotoviti »ustrezne« ravni sobivanja med volkom in človekom. Kot bomo videli v nadaljevanju članka odstrel kot upravljavski ukrep ni ustrezen ukrep, prav tako pa se z njim ne da doseči ciljev, ki jih država navaja kot poglavitni razlog zanj.

 

2.  ZGODOVINSKO O PRAVNEM STATUSU VOLKA

Na slovenskem ozemlju, ki je bilo takrat del Habsburške monarhije, se je začelo zveri z lovsko zakonodajo sistematično preganjati v sredini 18. stoletja. [16] Takratna lovska politika je pripeljala do skorajšnje iztrebitve volka na našem ozemlju ob koncu 19. oz. v začetku 20. stoletja. Bolj kruto in žalostno usodo od volka je pri nas doživel ris, saj je bil ob prehodu iz 19. v 20. stoletje dokončno iztrebljen, [17] do sedaj pa nam ga še ni uspelo uspešno naseliti nazaj. [18]

Za pobijanje volkov je država razpisala celo bogate nagrade. Nagrade je Odbor za pokončevanje volkov izplačeval tudi še dolgo po 2. svetovni vojni, po podatkih za leto 1958 je bil ubit volk vreden 35.000 dinarjev oz. okoli 295€. Zaradi državne politike množičnega odstrela je to še dodatno negativno vplivalo na številčnost populacije volkov pri nas. [19] Prvi pozitivni znaki ozaveščenosti ljudi o pomembni vlogi, ki jo v okolju igra volk, so se začeli kazati leta 1973, ko je država prenehala izplačevati nagrade za odstreljene volkove. [20] Leto kasneje so jih prvič zaščitili v gojitvenem lovišču Medved, Kočevje, nato pa še leta 1976 v gojitvenem lovišču Jelen, Snežnik. [21] Lovska zveza Slovenije je volka leta 1990 zavarovala na celotnem območju Republike Slovenije, leta 1993 pa ga je zavarovala tudi država. [22] Danes volka štejemo med zavarovane živalske vrste. [23]

 

3. NORMATIVNI OKVIR

3.1. Ureditev EU

Na ravni EU je volk zaščiten z Direktivo Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju Habitatna direktiva). [24] Cilj direktive je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. [25] Priloga IV Habitatne direktive določa živalske in rastlinske vrste, ki jih je potrebno strogo varovati, v Prilogi IV(a) je kot strogo varovana vrsta naveden tudi volk. [26] Takšno varstvo živalskih vrst iz Priloge IV(a) določa 12. člen Habitatne direktive, ki v prvem odstavku določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, za vzpostavitev sistema strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) na njihovem naravnem območju razširjenosti. Prav tako 12. člen prepoveduje vse oblike namernega ujetja ali uboja osebkov teh vrst v naravi, namernega vznemirjanja, še zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo ter poškodovanja ali uničenja razmnoževališč ali počivališč.

Izjeme od prepovedi iz 12. člena Habitatne direktive so določene v 16. členu direktive. Navedene so taksativno in se jih lahko uporabi zgolj, če država nima na voljo drugih zadovoljivih možnosti in če odstopanje od določb ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacije zadevne vrste na njenem naravnem območju razširjenosti. [27]

Evropska komisija je v preteklosti želela poenotiti izvajanje 12. člena Habitatne direktive zaradi česar je sprejela Smernice o strogem varstvu živali v interesu skupnosti na podlagi Habitatne direktive (v nadaljevanju Smernice). [28] Smernice določajo podrobna navodila in usmeritve za izvajanje 12. in 16. člena Habitatne direktive, iz njih pa izhaja, da mora pristojni organ v državi članici opraviti tri teste, preden lahko izda dovoljenje za poseganje v populacijo zavarovane vrste. [29] Testi, ki se morajo izvesti za ugotovitev dopustnosti izjeme po 16. členu Habitatne direktive in morajo biti kumulativno izpolnjeni, so: [30]

• test 1: ali obstajajo razlogi za odstrel volkov po prvem odstavku 16. člena Habitatne direktive,
• test 2: ali za reševanje razlogov iz prejšnjega testa res ni druge zadovoljive možnosti kot odstrel volkov in
• test 3: ali predlagani odstrel volkov res ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste.

Dokazno breme za izkazovanje izpolnjenosti navedenih pogojev in testov je na državi članici.

 

3.2. Slovenska zakonodaja

Pri nas na področju varovanja narave velja Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON), [31] ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevanja k ohranjanju narave. [32] Na podlagi prvega odstavka 26. člena [33] in prvega odstavka 81. člena ZON [34] je bila sprejeta Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (v nadaljevanju Uredba). [35] Uredba ureja ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja živalskih vrst navedenih v Prilogi IV(a) Habitatne direktive, ki jih je potrebno skladno s Habitatno direktivo strogo varovati. [36] Tako kot Priloga IV(a) Habitatne direktive tudi Priloga I Uredbe vsebuje seznam zavarovanih živalskih vrst, med katerimi je kot zavarovana živalska vrsta naveden tudi volk. [37]

ZON v petem odstavku 14. člena določa tri izjeme kdaj je poseg v prosto živečo žival na splošno dovoljen in sicer:

• izjema 1: poseg v prosto živečo žival je dovoljen v primeru lova lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov;
• izjema 2: zaradi posegov, do katerih pride pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo;
• izjema 3: zaradi odvzema za namene, dovoljene z zakonom.

Kljub izjemam o dopustnost lova v 14. členu ZON, pa lov na volka ni dopusten, saj se volk po Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDlov-1) [38] v povezavi z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob [39] ne umešča med divjad – kot vrsto, ki bi jo bilo dopustno loviti. [40] Izrecno prepoved lova na osebke ogrožene in zavarovane vrste (med katere spada tudi volk) pa najdemo tudi v tretjem odstavku 81. člena ZON.

 

3.2.1. Povzetek dogajanja na področju varstva volkov v Sloveniji

Uredba v 7.a členu določa, da lahko Vlada z odlokom sprejme ukrep odvzema živali iz narave, v primeru, da gre za selektiven in omejen odvzem živali pod strogo nadzorovanimi pogoji in da se živali odvzame le v omejenem številu. [41] Vlada se za tak ukrep lahko odloči zgolj na podlagi strokovnega mnenja [42] iz 8. člena te uredbe.

Vlada je na podlagi določil 7.a člena Uredbe sprejela Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018 (v nadaljevanju Odlok 2018), [43] ki v Prilogi 2 odreja odstrel 10 volkov.

Z Odlokom 2018 je Vlada nadomestila do tedaj veljaven Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2017 (v nadaljevanju Odlok 2017). [44] Odlok 2017 je bil sprejet kot nadomestilo za takratni Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju Pravilnik), [45] saj je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) s sodbo [46] razveljavilo Prilogo 2 [47] Pravilnika in jo vrnilo Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljevanju MOP) v ponovni postopek. [48] MOP ni sledilo sodbi Upravnega sodišča, temveč je zgolj predlagalo spremembo prvega odstavka 7.a člena Uredbe. Po spremembi država izjemni odstrel zavarovanih živalskih vrst odreja z drugim splošnim pravnim aktom, in sicer namesto s pravilnikom ministra, [49] z odlokom vlade. [50]

Zoper Prilogo 2 [51] Odloka 2017 sta bila 30. januarja 2017 na Upravno sodišče vložena tožba in predlog za izdajo začasne odredbe o zadržanju izvajanja Priloge 2 Odloka 2017. Upravno sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe s sklepom I U 168/2017 ugodilo in zadržalo izvršitev Priloge 2 Odloka 2017 do izdaje pravnomočne sodbe. Marca 2018 je sodišče tožbi dokončno ugodilo in s sodbo I U 168/2017-18 Prilogo 2 Odloka 2017 dokončno odpravilo. Izpodbijana priloga je bila sicer izdana v obliki odloka, ki je splošen pravni akt (predpis), za presojanje zakonitosti katerega po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) [52] Upravno sodišče ni pristojno. Ker pa izpodbijana priloga konkretno določa načrtovani obseg in prostorsko razporeditev odstrela točno določenega števila volkov v poimensko posebej določenih loviščih in v časovno natančno opredeljenem načrtovalskem obdobju, poleg tega pa še posebne pogoje in omejitve tega odstrela, ima v tem obsegu značilnosti posamičnega akta. Na to okoliščina, da je bil akt sprejet v obliki splošnega pravnega akta, po praksi Ustavnega sodišča ne vpliva (prim. tudi sklep Ustavnega sodišča RS U-I-20/17). Upravno sodišče je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 pristojno za odločanje o zakonitosti izpodbijanega akta. [53]

Kot že zapisano so bili cilji Habitatne direktive v slovenski pravni red preneseni z Uredbo, ki v 7. členu povzema temeljne pogoje določene v 16. členu Habitatne direktive. Zaradi tega se je po presoji sodišča pri ugotavljanju izpolnjenosti pogojev iz 7. člena mogoče nasloniti na Smernice – konkretno na tri teste Habitatne direktive. [54] Pri presojanju izpolnjevanja pogojev je sodišče ugotovilo, da tožena stranka [55] ni izkazala obstoja razloga iz 7. alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe [56] , kar pomeni, da ni bil izpolnjen prvi pogoj za odobritev izjeme od varstvenega režima splošne prepovedi odvzema volka iz narave oz. njegove usmrtitve. [57] Ker morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno, že ugotovitev neizpolnjevanja enega pogoja sama po sebi zadostuje za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega pravnega akta. Na podlagi navedenih razlogov je Upravno sodišče ugotovilo, da tožena stranka v postopku za izdajo izpodbijanega akta ni ravnala skladno z Uredbo, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani pravni akt odpravilo. [58]

Tudi zoper Prilogo 2 Odloka 2018 sta že bili vloženi tožba in, zaradi preprečitve nastanka resne in nepopravljive škode, začasna odredba za zadržanje izvajanja Priloge 2 Odloka 2018. Upravno sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe s sklepom I U 102/2018-8 ugodilo in zadržalo njeno izvršitev. O tožbi zoper Prilogo 2 Odloka 2018 sodišče v času pisanja tega članka še ni odločilo.

 

4. ARGUMENTI O NEZAKONITOSTI ODLOKA O ODVZEMU VOLKOV

Dovolitev odstrela volkov z Odlokom 2018 predstavlja neustavno in nezakonito poseganje države v populacijo volkov na območju Republike Slovenije. Gre namreč za nedopusten poseg v naravno dediščino, ki jo v 73. členu varuje tudi Ustava. [59] Predmeti varstva 73. člena so: narava, [60] naravne vrednote [61] in biotska raznovrstnost. Med sestavine biotske raznovrstnosti poleg ekosistemov in genskega materiala prištevamo tudi prostoživeče rastlinske in živalske vrste ter druge vrste živih organizmov, [62] kamor a fortiori spadajo tudi zavarovane vrste, [63] kot je npr. volk. Če povzamem, volk je v Prilogi I Uredbe naveden kot zavarovana vrsta v Sloveniji, zavarovane vrste pa spadajo med sestavine biotske raznovrstnosti, ki so predmet tako ustavnopravnega kot tudi zakonskega varstva, katerega namen je ohranitev naravne dediščine. Dolžnost ohranjanja slednje pa imajo tako država kot tudi lokalne skupnosti. [64]

V uvodu Obrazložitve Odloka 2018 [65] predlagatelj zatrjuje, da je obseg predvidenega »odvzema« volka določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije. Za ugotavljanje ugodnega stanja populacije je ključno redno izvajanje monitoringa, [66] pri čemer stroka opozarja da je za »neposredno ocenjevanje dinamike populacije potrebno vzorčenje v zaporednih letih, sploh pri populacijskih obratih, kot jih opažamo pri naših volkovih.« [67] Pri nas se je monitoring stanja volkov v preteklosti sicer redno izvajal, vendar zgolj do vključno leta 2013, potem pa se je z izvajanjem monitoringa prenehalo vse do sezone 2015/2016.

Zadnji podatki sicer kažejo, da naj bi se populacija volkov v sezoni 2016/2017 ponovno povečala, ocena velikosti populacije volkov v Sloveniji je bila v sezoni 2016/2017, za potrebe upravljanja, 59 (52-69) volkov, v sezoni 2015/2016 pa 52 (42-64) volkov. [68] Vendar pri tem ni mogoče z gotovostjo trditi, da gre za resnično povečanje populacije volka, saj se število osebkov giblje znotraj potencialne statistične napake. Vseeno lahko rečemo, da je ocena velikosti populacije v obeh navedenih sezonah večja od tiste v obdobju projekta SloWolf, [69] ki se je izvajal med letoma 2010 in 2013, [70] kar pa je verjetno posledica večjega števila enkrat »ujetih« osebkov. [71]

Ker pa se je v sezoni 2016/2017 populacija volka ocenjevala šele drugo leto zapored, predlagatelji Odloka 2018 še niso mogli oceniti letne dinamike populacije volka, saj je potrebno opraviti vzorčenje v vsaj treh zaporednih letih, da lahko z gotovostjo trdimo, da odvzem živali ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije. [72]

 

4.1.       Pogoj selektivnega odvzema ni izpolnjen

V obrazložitvi Odloka 2018 je navedeno, da odstrel sodi med selektivne oblike odvzema v primerjavi z drugimi metodami, kot sta zastrupitev ali uporaba pasti, saj je tarčno usmerjen na določeno živalsko vrsto. Takšna obrazložitev kaže na zgrešeno razumevanje selektivnosti posega, saj lahko o selektivnosti govorimo zgolj kadar se selektivno določa živali znotraj posamezne zavarovane vrste, zaradi česar je tudi potrebno izkazati mehanizme, ki določajo to selektivnost. [73] Odlok 2018 opredeljuje selektivnost odstrela volka le v drugem [74] in tretjem [75] odstavku 9. člena. Dejansko selektivnost pa bi bilo v resnici mogoče doseči le z izdajanjem individualnih odločb v upravnem postopku, saj se le tako lahko konkretizira posebej problematične volkove in konkretne razloge za njihov odstrel.

Odlok 2018 prav tako upošteva selektivnost odvzema volkov le glede na njihovo starost, saj je v 9. členu podana omejitev, da se odstrel volkov prekine v primeru, da število odvzetih odraslih volkov (tj. osebkov starejših od 2 let) doseže 40% celotnega načrtovanega odvzema. Odlok pa ne upošteva selektivnost odvzema glede na spol volkov. Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), ki je (skoraj) v celoti kopiral str. 25 Poročila 2015/2016 [76] v svoje Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1. 10. 2017 – 30. 9. 2018 (v nadaljevanju Strokovno mnenje ZGS), [77] je v mnenju izpustil pomemben in omembe vreden podatek, in sicer, da je v populaciji precejšen razkorak med številom samcev in samic. Podatki za sezono 2012/2013 kažejo, da je bilo samcev 30 in samic 23, medtem ko je bilo v sezoni 2015/2016 samcev 33, samic pa le še 18. [78] Da pa je razmerje spolne zastopanosti volka še toliko bolj zaskrbljujoče, kaže podatek, ki ga zasledimo v preglednici 13 v Strokovnem mnenju ZGS, kjer lahko vidimo, da so bile v obdobju od 1. 10. 2016 do 5. 5. 2017 iz narave z odstrelom odvzete 3 samice in noben samec. Problem torej nastane, če so z odstrelom iz narave odvzete le samice, saj odlok ne ureja in ne daje nobene omejitve glede na spol, kljub znanim podatkom iz Poročila 2015/2016 in Strokovnega mnenja ZGS.

Odstrel volka na način, da se ga odstreli, ko oz. če pride pred puško lovca ob siceršnjem lovu na druge živali je problematičen iz razloga, da v takem primeru težko govorimo o strogo nadzorovanem odvzemu. Takšen odstrel se ne vrši na podlagi nikakršnega izbirnega (odbiralnega) kriterija niti pod nadzorovanimi pogoji, temveč se vrši naključno. Problematično je tudi, ker se volka ne zasleduje in se tropa, ki mu pripada posamezen osebek, predhodno ne opazuje v izogib odstrelu alfa samca ali samice. Tu je tudi problematika časovnega momenta, v katerem mora do odstrela priti, saj je ta na mestu odstrela prekratek za temeljito oceno. [79]

Na problematiko odvzema dominantnih osebkov v svojem mnenju (Strokovno mnenje ZGS) opozarja tudi ZGS, saj odvzem dominantnih osebkov zaradi razpadanja tropov vpliva na celotno populacijo volka. ZGS v nadaljevanju zatrjuje, da delež 40% odraslih osebkov v odvzemu ne pomeni (nujno) tudi tolikšne izgube dominantnih volkov, vendar za to ne poda nobenih dokazov, prav tako pa ne predlaga nobenih varovalnih mehanizmov za varstvo le – teh. Odlok 2018 tako na nobenem mestu ne varuje dominantnih osebkov, niti ne daje usmeritev, ki bi lahko pomagale pri selektivnosti odstrela, s čimer bi se jih (vsaj delno) zavarovalo. Varstvo dominantnih osebkov je potrebno saj ima odstrel (le) enega dominantnega osebka lahko izjemno daljnosežne in hude posledice za celoten trop, saj se z odstrelom dominantnega osebka poruši celotna socialna struktura tropa. Raziskave [80] v zadnjih dveh desetletjih so pokazale, da ima rušenje strukture tropov za volkove resne posledice, kot so npr. povečana verjetnost nenavadnega vedenja volkov, slabši prenos znanja med člani tropa, prekinjanje socialnih vezi med volkovi, onemogočanje vzpostavitve kompleksnejših socialnih sistemov, motnje v interakcijah med plenilci in plenom, povečana verjetnost incesta, povečana verjetnost hibridizacije z domačimi psi in upad reprodukcijske uspešnosti. [81] Prav tako pa ima neprimeren odstrel volkov za posledico tudi povečanje škode na domačih živalih, kar velja še posebej, če je odstreljen dominanten osebek. Po odstrelu dominantnega osebka lahko njegove teritorije nadomestijo drugi mlajši volkovi, ki zaradi manjše izkušenosti pri lovu in morda tudi manjšega števila negativnih izkušenj s človekom pogosteje lovijo domače živali. Pri starejših ustaljenih osebkih je bila namreč ugotovljena statistično nižja stopnja napadov na domače živali kot pri mlajših, neizkušenih osebkih, ki nadomestijo starejše osebke po odstrelu. [82]

 

4.2. Pogoj omejenega odvzema ni izpolnjen

S tem, ko Odlok 2018 določa omejeno število volkov za odstrel sicer lahko rečemo, da je odstrel volkov omejen, vendar pa zgolj številčna omejenost odvzema ni dovolj – takšna omejitev namreč ne zadosti zahtevam Habitatne direktive, ki v točki e prvega odstavka 16. člena določa »selektiven in omejen odvzem osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, se dovoli le pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu«, kot tudi ne zahtevam Uredbe, saj ta v 7. alineji prvega odstavka 7. člena določa, da je »selektiven in omejen odvzem živali iz narave dopusten le pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu«.

Iz obrazložitve Odloka 2018 izhaja, da je predviden obseg odvzema za posamezno načrtovalsko obdobje na podlagi strokovnih podatkov tako, da nima negativnega vpliva na ugodno stanje ohranjenosti populacije volkov. Nikjer v obrazložitvi pa ne zasledimo razlogov in podlage, da je potrebno odstreliti prav 10 volkov. Prav tako nikjer ni navedeno kje in kakšni so ti strokovni podatki, na podlagi katerih so prišli do takšne ocene. Dejstva, da naj odstrel ne bi vplival na ugodno stanje prav tako ni mogoče dokazati, saj za takšne trditve nimamo dovolj zanesljivih podatkov – kot izhaja že iz zgoraj navedenega. Tudi Upravno sodišče je v sodbi I U 1522/2015 v identični zadevi že izpostavilo, da mora država podati konkretne razloge in dokaze, zakaj naj bi bilo potrebno odstreliti navedeno število volkov. Po mnenju sodišča namreč ni dovolj zgolj izraženo prepričanje npr. da se bodo volkovi drugače začeli naseljevati na območja, kjer prej niso bili prisotni in da bo zato prihajalo do konfliktov med prebivalci in volkovi, ter da se z odstrelom manjša obseg nezakonitega lova itd. [83] Vse trditve je potrebno podkrepiti s konkretnimi podatki in dokazi, saj ni dovolj zgolj navajanje najrazličnejših (negativnih) možnih scenarijev, česar pa predlagatelji v obrazložitvi niso navedli.

 

4.3. Test 2 Habitatne direktive ni izpolnjen – država ni izkazala, da ni drugih zadovoljivih možnosti

Menim, da država pred odreditvijo odstrela volkov s Prilogo 2 Odloka 2018 prav tako ni izkazala izpolnjenost Testa 2 Habitatne direktive, ki za upravičenost odstrela zahteva, da država nima na voljo drugih zadovoljivih možnosti – podobno zahteva tudi prvi odstavek 7. člena Uredbe. Smernice pa zahtevajo, da mora država oceniti vse možne alternative ter jih primerjati s habitatnimi razlogi, ki jih navaja v utemeljitev odstrela. [84] Analize, ki bi zadostila zgoraj naštetim zahtevam v obrazložitvi Odloka 2018 ne zasledimo.

Predlagatelji kot glavni razlog in cilj za odstrel volkov v obrazložitvi Odloka 2018 navajajo vzdrževanje družbene sprejemljivosti volka. Z odstrelom določenega števila volkov naj bi namreč omejili prostorsko širjenje volka in s tem ljudem omogočili, da se pripravijo na možnost sobivanja z volkom. [85] Iz obrazložitve Odloka 2018 tako izhaja, da namen odstrela sicer ni zmanjševanje škodnih dogodkov, vendar ne moremo mimo dejstva, da je ravno škoda tista, ki povzroča nezadovoljstvo pri rejcih, zaradi česar ti tudi lobirajo za odreditev odstrela. Zaradi tega država ne bi smela vsako leto odrejati odstrela, saj s tem zgolj utrjuje napačno prepričanje, da je odstrel učinkovit ter nujen za zmanjšanje škodnih dogodkov. Odstrel pri zmanjševanju škodnih dogodkov namreč ni učinkovit, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, ki jih priznava ministrstvo. [86]

Pomemben je tudi podatek, da v zadnjih letih zaznavamo vse manj škodnih dogodkov povezanih z volkovi. Od leta 2011 dalje namreč število škodnih primerov upada; v letu 2016 smo npr. zabeležili le še 93 škodnih primerov, kar je najnižja raven števila škodnih dogodkov povzročenih s strani volka v zadnjih desetih letih. [87] Po mojem mnenju so k zmanjševanju le teh pripomogli predvsem številni preventivni ukrepi, ki so navedeni tudi v obrazložitvi Odloka 2018, kot so možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri itd. K zmanjševanju škode pa bi v prihodnosti pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih zahtev volkov, še posebej dobro upravljanje s populacijami prostoživečih parkljev, saj lahko zmanjšana številčnosti jelenjadi in srnjadi privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov. [88] Kljub vsem zgoraj navedenim možnostim pa lahko v obrazložitvi Odloka 2018 vseeno zasledimo trditev, da drugih zadovoljivih možnosti za reševanje problematike ni.

Tudi Upravno sodišče je v sodbi I U 1522/2015 (točka 16.) uvodoma pojasnilo, da gre v primeru odrejanja odstrela volkov za izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov, ki velja na celotnem naravnem območju razširjenosti volkov, zaradi česar je potrebno izjemo razlagati ozko. Upoštevati je potrebno tudi previdnostno načelo, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Sodišče je prav tako pojasnilo, da je potrebno vedno navajati konkretne podatke in izkazati trditve za dejstva in okoliščine, ki se jih izpostavlja, kot razlog za odstrel. Predlagatelj za zatrjevane trditve v obrazložitvi Odloka 2018, ne ponudi konkretnih podatkov, ki bi jih potrjevale. To je še posebej očitno pri trditvi, da se volkovi v Sloveniji naseljujejo na območju, kjer prej niso bili prisotni, saj ne navaja niti konkretnih podatkov o tem, da bi zaradi take naselitve prihajalo do konfliktov med prebivalci in volkovi.

Sodišče je v navedeni sodbi zapisalo tudi, da obstajajo drugi alternativni ukrepi za zmanjševanje pojavnosti škode, kot so na primer ozaveščanje javnosti, varovanje drobnice, bolj učinkovit odškodninski sistem in sistem sofinanciranja. Zgolj prepočasno izvajanje drugih (primernejših) ukrepov s strani države tako po presoji sodišča ne more biti legitimen razlog za izvedbo ukrepa odstrela, ki se kot rečeno, lahko odredi zgolj izjemoma. [89]

Zaradi tega se postavlja vprašanje smotrnosti zahteve po odstrelu volkov, če pa se lahko škodni dogodki preprečijo tudi (učinkoviteje) s financiranjem do sedaj učinkovitih ukrepov. Pri tem velja opozoriti tudi na navedbe ZGS v svetovalnem mnenju kjer je navedeno, da število škodnih dogodkov upada. Podatke o upadu števila škodnih primerov zasledimo tudi v Poročilu 2015/2016 in Poročilu 2016/2017. V Poročilu 2015/2016 je podatek, da je bilo v času od julija 2015 do junija 2016 124 škodnih primerov, v Poročilu 2016/2017 pa je podatek, da je bilo v času od julija 2016 do junija 2017, ko je bil odstrel zadržan zgolj 110 škodnih primerov.

V obrazložitvi Odloka 2018 predlagatelj tudi ne navede, kje je predviden nastanek ponavljajočih se škod. Odlok 2018 tako ne določa območji kjer naj se odstrel odredil oz. ne določa, da se ta opravi na območju kjer je škoda nastala, zaradi česar se lahko odstrel izvaja na loviščih ne glede na to ali je trop na dotičnem lovišču sploh povzročil škodo. Za odziv na takšne (konfliktne) situacije pa ima država (ustreznejšo) podlago že v prvem odstavku 7. člena Uredbe, ki določa, da lahko ministrstvo odredi odstrel določenega problematičnega osebka. [90]

V obrazložitvi Odloka 2018 predlagatelj navaja, da je odlok med drugim namenjen tudi primerom, ko individualne odločbe za odstrel konkretnega osebka ni mogoče izdati ker je na primer škodo povzročil volčji trop in ne posamezen volk. Vendar pa je na tem mestu potrebno opozoriti na Svetovalno mnenje ZGS, ki glede selektivnega in omejenega odvzema iz narave navaja, da predlagana višina odvzema praviloma en osebek na posamezen trop volkov. [91] Zaradi tega lahko torej izvajalci odstrela skladno z Odlokom 2018 praviloma odstrelijo le enega izmed osebkov v posameznem tropu, s čimer pa je jasno, da odstrel ne bo učinkovit, če je škodo povzročil celoten volčji trop. Učinkoviti ukrepi v takšnem primeru, ki bi celotnemu tropu preprečili povzročanje škode, bi bili npr. postavitev električne ograje, sofinanciranje zaščitnih ograj s strani države, itd. [92]

Glede na vse navedene trditve, menim, da državi ni uspelo izkazati, da je odstrel pri zmanjševanju škodnih dogodkov sploh učinkovit. Država ni naredila nobene konkretne analize o tem, da ni na voljo nobenih drugih zadovoljivih možnosti. V obrazložitvi Odloka 2018 tako nikjer ne zasledimo konkretnih podatkov, kako je odstrel volkov v preteklih obdobjih vplivali na zmanjševanje škode, med drugim verjetno tudi zato, ker bi bili rezultati analize učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode predlagateljem prej v škodo, kot v korist.

Tudi vse tuje raziskave (predvsem iz Severne Amerike in Evrope) kažejo, da odstrel volkov v zmernem obsegu ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče kratkoročno ali dolgoročno učinkovito zmanjševati škodo na domačih živalih. V več primerih so raziskovalci celo opazili, da je bil učinek odvzema volkov nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu volkov še povečalo. [93] Razlog za takšno povezavo je najverjetneje v socialnem sistemu volkov in mehanizmih, ki uravnavajo njihovo populacijsko dinamiko. Volkovi namreč lastno populacijsko gostoto uravnavajo preko teritorialnosti, zato se že ob zmernem poseganju v populacijo poveča rodnost in preživetje dispergirajočih osebkov, ki zapolnjujejo zaradi odstrela izpraznjeni prostor. Po drugi strani, pa se ob zmanjšanju odstrela poveča delež naravne smrtnosti in zmanjša razmnoževanje. [94]

 

5.    ODSTREL VOLKOV V SLOVENIJI NI V SKLADU S HABITATNO DIREKTIVO

Če želi država zadostiti pogojem iz habitatne direktive, mora najprej ponovno zagotoviti redno izvajanje monitoringa populacije volkov, saj lahko zgolj tako doseže ohranjanje ugodnega stanja populacije [95] volka na posameznem področju, hkrati pa je potrebno spremljati ugodno stanje populacije tudi na ravni države, saj lahko drugače pride do prekomernega oz. neenakomernega odvzema volkov. [96]

Hkrati s tem bo v bližnji prihodnosti potrebno izvesti tudi konkretno analizo drugih zadovoljivih možnosti za regulacijo volkov in se ne še kar naprej zgolj brezglavo zatekati k odstrelu. Že sedaj imamo namreč na voljo imamo številne uspešne in učinkovite ukrepe za njegovo regulacijo, kot so na primer, sofinanciranje ograj, vzpostavitev odškodninskih sistem, ohranjanje volkove plenske baze itd. Praksa pa nas uči, da lahko pri zmanjševanju škode največ naredijo rejci sami, saj se lahko večino škode prepreči z ustreznim varovanjem živali. Kot je navedlo že sodišče tudi prepočasno delovanje države ni zadosten razlog za izvedbo ukrepa odstrela volka, saj prepočasno izvajanje ukrepov (sofinanciranje ograj, učinkovit odškodninski sistem itd.) s strani države ne more biti legitimen razlog za izvedbo odstrela volka.

Več truda in sredstev bi morala država usmerjati tudi v informiranje interesnih skupin in širše javnosti, ne pa odrejati vsakoletnih odstrelov, s katerimi zgolj še potrjujemo napačno prepričanje, da je odstrel potreben za zmanjševanje škode. Z odstrelom tako ne zmanjšujemo nastale škode, temveč jo zaradi volkovega načina lova še povečamo. [97]

Na koncu se je potrebno zavedati, da je preživetje volkov v veliki meri odvisno predvsem od naše volje, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da vsi deležniki (predvsem pa interesne skupine in širša javnost) od države dobijo pravilne in resnične informacije o odstrelu. Zaradi tega je še toliko bolj absurdno utemeljevanje odstrela volkov s trditvami, ki jih lahko zasledimo v Svetovalnem mnenju ZGS, da z dovoljevanjem omejenega odstrela lahko povečamo človekovo zanimanje za ohranitev volka. [98] Takšne trditve so v nasprotju same s seboj, saj predlagatelj navaja, da bo odstrel posameznih osebkov pripomogel k temu, da bodo lovci in širša javnost začeli ostro nasprotovati temu, kar želi država doseči s samim odstrelom.

Država naj zato v prihodnje pojavnost škode, ki jo povzročajo volkovi, regulira s pomočjo individualnih odločb, saj so te namenjene prav takim primerom in se lahko odrejajo za konkretne osebke v primeru konkretne konfliktne situacije. Seveda bo morala pri tem država poskrbeti in zagotoviti mehanizme, da bo do odobritve odstrela z individualno odločbo prišlo dovolj hitro, da bo ta učinkovita. Iz tega izhaja, da ima država že sedaj na voljo mehanizem, s katerim lahko reagira v primeru škodnih dogodkov in za to ne potrebuje odloka, s katerim nedopustno in celo protiustavno posega na področje upravljanja z volkovi.

 

6.    SEZNAM LITERATURE

• Andromako, Neža; Benčina, Alenka; Brunskole, Maja; Friedl, Barbara: ANALIZA STANJA VARSTVA VOLKA V SLOVENIJI 2014/15, Pravna klinika za varstvo okolja, Pravna Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (2015). Vir, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/analiza_stanja_varstva_volka_v_sloveniji_2014-2015.pdf
• Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the Habitats Directive 92/43/EEC. Final version 2007, Priloga 2.2, URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/pdf/guidance_en.pdf (2. julij 2018).
• Jerina, Klemen; Krofel, Miha; Jančar, Tomaž: Pregled učinkov odstrela volkov v Sloveniji in presoja skladnosti odstrela z določili Habitatne direktive, v: Varstvo narave 27 (2014), str. 51-71. Dostopno na , URL: http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2014/Jerina_Krofel_Jancar_3717.pdf (2. julij 2018).
• Končno poročilo projekta glede spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016, 2. del poročila, URL: http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Volk_Koncno_porocilo_Spremljanje_varstvenega_stanja_2del.pdf (2. julij 2018).
• Končno poročilo projekta Spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2016/2017, 1. del poročila, URL: http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/MonitoringVolk_2016-17_koncno_porocilo1.pdf (2. julij 2018).
• Kovič Dine, Maša; Pucelj Vidović, Tanja; Sancin, Vasilka: Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji, v: Dignitas, 59/60 (2013), str. 279-315.
• Kremesec Jevšenak, Jelka: Temeljna načela ohranjanja narave, URL: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/nadzor_narava/usposabljanje/KremesecJevsenak_TemeljnaNacela_2017.pdf (2. julij 2018).
• Krofel, Miha; Černe, Rok; Jerina, Klemen: Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrep za zmanjševanje škode na domačih živalih, v: Zbornik gozdarstva in lesarstva 95 (2011), str. 11-22. URL: http://sl.gozdis.si/zbgl/2011/zbgl-95-2.pdf (2. julij 2018).
• Lovska zveza Slovenije: Volk (Canis lupus), URL: http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/volk (2. julij 2018).
• Mech, L. David; Boitani, Luigi: Wolves Behavior, Ecology, and Conservation, URL: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=_mXHuSSbiGgC&oi=fnd&pg=PR7&dq=wolves+&ots=cQc1_poVnb&sig=HOggd3E4fDZzXlJzbdrJu28OVw8&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true (9. julij 2018).
• Obrazložitev Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018, št. zadeve 007-125/2017, 14.9.2017, URL: https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/311686?disposition=inline (2. julij 2018).
• Ogrožene živali po svetu, Bodi Eko, URL: https://www.bodieko.si/ogrozene-zivali (9. julij 2018).
• Pripombe PIC na osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave z dne 7.12.2016, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/images/novice/planb-pripombe-osnutek-odlok-volk-16102017.pdf (2. julij 2018).
• Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1.10. 2017 – 30.9.2018, URL: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/strokovno_mnenje_odstrel_zveri_2017_2018.pdf (2. julij 2018).
• Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis Lupus) v Sloveniji (2010-2013) – SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=10 (2. julij 2018).
• Velike zveri, Ministrstvo za okolje in prostor, URL: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/velike_zveri/ (24.julij 2018).
• Vizjak, Miha: ANALIZA IN PRIMERJAVA POPISOV OBJEDENOSTI MLADJA GOZDNEGA DREVJA MED GOZDNOGOSPODARSKO ENOTO PREDDVOR IN GOJITVENIM LOVIŠČEM BRDO, URL: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vizjak_miha.pdf (9. julij 2018).
• Volk (Canis lupus), Ohranimo velike zveri v naših gozdovih, URL: http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Volk%20(Canis%20lupus).pdf. (2. julij 2018)
• Volk v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/volk-v-sloveniji.pdf (2. julij 2018).
• Zakonodaja, Natura 2000, URL: http://www.natura2000.si/o-naturi-2000/zakonodaja/ (22. julij 2018).
• Zgodovina volka v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=35 (2. julij 2018).
• Zakonski status volka, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=39 (2. julij 2018).

Opombe:

[1] Lovska zveza Slovenije, Volk (Canis lupus), URL: http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/volk.

[2] Volk (Canis lupus), Ohranimo velike zveri v naših gozdovih, URL:           http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Volk%20(Canis%20lupus).pdf.

[3] Mech, Boitani, Wolves: Behavior, Ecology, and Conservation, URL:      https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=_mXHuSSbiGgC&oi=fnd&pg=PR7&dq=wolves+&ots=cQc1_poVnb&sig=HOggd3E4fDZzXlJzbdrJu28OVw8&redir_esc=y#v=onepage&q=ecosystem&f=false, str. 158.

[4] Vizjak, ANALIZA IN PRIMERJAVA POPISOV OBJEDENOSTI MLADJA GOZDNEGA DREVJA MED          GOZDNOGOSPODARSKO ENOTO PREDDVOR IN GOJITVENIM LOVIŠČEM BRDO (2005), str.12.

[5] Ogrožene živali po svetu, URL: https://www.bodieko.si/ogrozene-zivali.

[6] Andromako, Benčina, Brunskole, Friedl, ANALIZA STANJA VARSTVA VOLKA V SLOVENIJI 2014/15, str. 8

[7] Volk v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/volk-v-sloveniji.pdf, str. 6.

[8] Krofel, Černe, Jerina, Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrep za zmanjševanje škode na domačih živalih (2011), str. 11-22.

[9] Predvsem preprečevanje škode na domači živini.

[10] Krofel, Černe, Jerina, Učinkovitost odstrela volkov (2011), str. 11-22.

[11] Volk je krovna vrsta, saj ima ohranjanje volka in volčjega življenjskega prostora zelo pozitiven učinek za ohranjanje ostalih vrst, med katerimi so nekatere ključnega pomena za vzdrževanje dobro delujočih ekosistemov. Volk tako npr. vzdržuje ravnovesje v populacijah velikih rastlinojedcev, večinoma lovi slabotnejše in bolne živali, kar pomeni, da vpliva na demografsko in zdravstveno stanje plenjenih populacij, vpliva tudi na manjše plenilce (npr. šakal) in uravnava njihovo številčnost, zagotavlja hrano za mrhovinarje, itd. Vir: Volk v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/volk-v-sloveniji.pdf, str. 6.

[12] Krofel, Černe, Jerina, Učinkovitost odstrela (2011), str. 11-22.

[13] Prav tam.

[14] Volk v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/volk-v-sloveniji.pdf, str. 6.

[15] Kar je razvidno tudi iz naslednjih sodb Upravnega sodišča: I U 1522/2015 z dne 7. julija 2016 in I U 168/2017 z dne 1. marca 2018.

[16] Zgodovina volka v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=35.

[17] Prav tam.

[18] Strokovnjaki navajajo kot glavni razlog za izumiranje risov njihovo manjhno število, zaradi česar so se prisiljeni pariti v sorodstvu, ter lovu na črno. Predvidevajo, da bo ris postal prvi sesalec in ogrožena žival v Sloveniji, ki bo izumrl, razen v primeru, da se negativni trend drastično spremeni, kar pa žal za zdaj ne kaže, da se bo kaj takšnega zgodilo. Vir: Ogrožene živali po svetu, URL: https://www.bodieko.si/ogrozene-zivali.

[19] Zakonski status volka, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=39.

[20] Zgodovina volka v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=35.

[21] Prav tam.

[22] Prav tam.

[23] Ogrožene živali po svetu, URL: https://www.bodieko.si/ogrozene-zivali.

[24] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. julij 1992), implementirana 30. aprila 2004 z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. L. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14).

[25] Andromako, Benčina, Brunskole, Friedl, ANALIZA STANJA VARSTVA VOLKA V SLOVENIJI 2014/15 (2015), str.8.

[26] Canis lupus (razen grških populacij severno od 39. vzporednika; estonskih populacij, španskih populacij severno od Duera; bolgarskih, latvijskih, litovskih, poljskih, slovaških populacij in finskih populacij v območju gospodarjenja s severno jelenjadjo, kot je opredeljeno v členu 2 finskega Zakona št. 848/90 z dne 14. septembra 1990 o gospodarjenju s severno jelenjadjo). Vir: Priloga IV(a) Habitatne direktive.

[27] Določba prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive.

[28] Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the Habitats Directive 92/43/EEC. Final version 2007, Priloga 2.2, URL:                http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/pdf/guidance_en.pdf, str. 51-66.

[29] Kovič Dine, Pucelj Vidović in Sancin, Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji (2013), str. 286-287.

[30] Jerina, Krofel, Jančar, Pregled učinkov odstrela volkov v Sloveniji in presoja skladnosti odstrela z določili Habitatne direktive (2014), str. 51-71.

[31] Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14.

[32] Določba prvega odstavka 1. člena ZON.

[33] Prvi odstavek 26. člena ZON: »ugodno stanje rastlinskih ali živalskih vrst, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, se zagotavlja z varstvom njihovih habitatov in z varstvenim režimom, ki ga določi vlada s predpisom iz 81. člena tega zakona.«

[34] Prvi odstavek 81. člena: »zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim.«

[35] Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16.

[36] Določba tretjega odstavka 1. člena Uredbe.

[37] Uredba ne predvideva zaščite izključno tistih vrst, ki se nahajajo v Sloveniji, pač pa predvideva tudi zaščito tistih vrst, ki se nahajajo na ozemljih držav članic EU. S tem Slovenija v celoti ureja varstvo vrst, ki so predmet varovanja v direktivah. Vir: Zakonodaja, Natura 2000, URL: http://www.natura2000.si/o-naturi-2000/zakonodaja/.

[38] Ur. l. RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C.

[39] Ur. l. RS, št. 101/04 in 81/14.

[40] Kovič Dine, Pucelj Vidović in Sancin, Pravne obveznosti glede varstva volkov (2013), str. 279-315.

[41] Določba 7. alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe.

[42] Strokovno mnenje pripravi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (organizacija, pristojna za ohranjanje narave) – tretji odstavek 8. člena Uredbe. Strokovno mnenje za velike zveri pa pripravi Zavod za gozdove Slovenije (organizacija, pristojna za lovstvo) – četrti odstavek 8. člena Uredbe. Če se strokovno mnenje organizacije, pristojne za lovstvo in pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v posameznih delih bistveno razlikujeta, mora organizacija, pristojna za lovstvo, priložiti še odgovor na pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v katerem je dolžna dodatno podrobno obrazložiti dele strokovnega mnenja, kjer se strokovno mnenje, organizacije pristojne za lovstvo in stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, razlikujeta – šesti odstavek 8. člena Uredbe.

[43] Ur. l. RS, št. 72/17.

[44] Ur. l. RS, št. 3/17.

[45] Ur. l. RS, št. 28/09, 12/10, 76/10, 76/11, 73/12, 104/13, 71/14, 78/15 in 3/17.

[46] Odločba Upravnega sodišča I U 1522/2015 z dne 7. julija 2016.

[47] Načrtovani odstrel 5 volkov (Canis lupus) v načrtovalskem obdobju od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015, ki se izvaja do 31. januarja 2015 in od 1. do 30. septembra 2015.

[48] V obravnavanem primeru je šlo za izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste volkov, saj je Priloga 2 Pravilnika določala odstrel 5 volkov. Ker gre za izjemo, jo je potrebno razlagati ozko ter upoštevati načelo previdnosti. Osnutek Pravilnika o spremembah povzema strokovno mnenje ZGS, iz katerega izhaja, da je podlaga za predlagan odstrel volkov 6. alineja 7. člena Uredbe. Iz razlogov, navedenih v osnutku Pravilnika o spremembah izhaja, da trije predpisani predpogoji pred sprejemom izpodbijanega dela Pravilnika v tem primeru niso bili izkazani – zato je Upravno sodišče tožbi ugodilo in odpravilo Prilogo 2 Pravilnika ter zadevo vrnilo v ponovni postopek na MOP.

[49] Odvzem živali se lahko izvede na podlagi predpisa ministra – prvi odstavek 7.a člena Uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 15/14), ki je začela veljati 1. marca 2014. Podlaga za odvzem je 6. alineja prvega odstavka 7. člena navedene uredbe, in sicer zaradi selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.

[50] Ukrep odvzema živali lahko sprejme Vlada z odlokom – prvi odstavek 7. a člena Uredbe. Podlaga za odvzem je 7. alineja prvega odstavka 7. člena iste uredbe, in sicer zaradi selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.

[51] Odvzem 10 volkov (Canis lupus) v njihovem življenjskem prostoru.

[52] Ur. l. RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E.

[53] Odločbe Upravnega sodišča I U 168/2017 z dne 1. marca 2018, točka 16.

[54] Ali obstajajo razlogi za odstrel volkov po prvem odstavku 16. člena Habitatne direktive, ali res ni druge zadovoljive možnosti kot odstrel volkov, in ali predlagani odstrel volkov res ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste.

[55] Vlada Republike Slovenije.

[56] »Selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.«

[57] Ta pogoj je, »da ni druge zadovoljive možnosti«.

[58] Odločba Upravnega sodišča I U 168/2017 z dne 1. marca 2018, točke 22, 27 in 30.

[59] »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.«

(določba prvega odstavka 73. člena Ustave Republike Slovenije).

[60] »Posegi v naravo se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo naravo. Okrnitev narave je uničenje naravnih vrednot in porušenje naravnega ravnovesja.« Vir: Kremesec Jevšenak, Temeljna načela ohranjanja narave, URL:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/nadzor_narava/usposabljanje/KremesecJevsenak_TemeljnaNacela_2017.pdf, str. 27.

[61] »Naravne vrednote so deli narave, ki imajo posebne vrednostne lastnosti. Obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. So poleg redkih, dragocenih ali znamenitih naravnih pojavov tudi drugi vredni pojavi, sestavine oziroma deli žive ali nežive narave, naravna območja ali deli naravnih območij, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.« Vir: Prav tam, str. 28.

[62] Prav tam, str. 29.

[63] Prav tam.

[64] Določba drugega odstavka 73. člena Ustave Republike Slovenije.

[65] Obrazložitev Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018, št. zadeve 007-125/2017, 14.9.2017, URL: https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/311686?disposition=inline, str. 1.

[66] Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the Habitats Directive 92/43/EEC. Final version 2007, Priloga 2.2, URL:                http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/pdf/guidance_en.pdf, str. 51-66.

[67] Končno poročilo projekta glede spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016, 2. del poročila, URL:

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Volk_Koncno_porocilo_Spremljanje_varstvenega_stanja_2del.pdf, str. 5.

[68] Končno poročilo projekta Spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2016/2017, 1. del poročila, URL: http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/MonitoringVolk_2016-17_koncno_porocilo1.pdf, str. 24.

[69] Ocena velikosti populacije volkov v Republiki Sloveniji v sezoni 2010/2011 39 (34-42) volkov; sezona 2011/2012 40 (38-43) volkov; sezona 2012/2013 46 (45-55) volkov. V sezonah 2013/2014 in 2014/2015 ni ocene, saj se ni izvajal monitoring stanja volkov. Vir: Prav tam, str. 24.

[70] Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis Lupus) v Sloveniji (2010-2013) – SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/?page_id=10.

[71] Končno poročilo projekta Spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2016/2017, 1. del poročila, URL: http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/MonitoringVolk_2016-17_koncno_porocilo1.pdf, str. 24.

[72] Prav tam, str. 25.

[73] Pripombe PIC na osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave z dne 7.12.2016, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/images/novice/planb-pripombe-osnutek-odlok-volk-16102017.pdf, str. 2.

[74] »Če je očitno, da volkulja vodi mladiče, poležene v istem letu, se odstrel volkulje ne izvaja. Pri odstrelu volkov se prednostno odstrelijo manjše živali v tropu.« (drugi odstavek 9. člena Odloka 2018).

[75] »Kadar število odvzetih odraslih volkov (osebkov, starih dve leti ali več) doseže 40 % predvidenega odvzema volkov iz priloge 2 tega odloka, se odstrel ne izvaja več.« (tretji odstavek 9. člena Odloka 2018).

[76] Končno poročilo projekta glede spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016, 2. del poročila, URL:

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Volk_Koncno_porocilo_Spremljanje_varstvenega_stanja_2del.pdf.

[77] Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1.10. 2017 – 30.9.2018, URL:        http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/strokovno_mnenje_odstrel_zveri_2017_2018.pdf, str. 34.

[78] Končno poročilo projekta glede spremljanja varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016, 2. del poročila, URL:

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Volk_Koncno_porocilo_Spremljanje_varstvenega_stanja_2del.pdf.

[79] Kovič Dine, Pucelj Vidović in Sancin, Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji (2013), str. 279-315.

[80] Krofel, Černe, Jerina, Učinkovitost odstrela (2011), str. 6. Avtorji naštevajo številne študije: Fritts in sod. 1992, Haber 1996, Brainerd in sod. 2008, von Holdt in sod. 2008, Rutledge in sod. 2010.

[81] Prav tam.

[82] Krofel, Černe, Jerina, Učinkovitost odstrela (2011), str. 11-22.

[83] Odločba Upravnega sodišča I U 1522/2015 z dne 7. julija 2018, točke 23, 24 in 25.

[84] Kovič Dine, Pucelj Vidović in Sancin, Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji (2013), str. 279-315.

[85] Obrazložitev Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018, št. zadeve 007-125/2017, 14.9.2017, URL: https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/311686?disposition=inline, str. 10.

[86] Velike zveri, Ministrstvo za okolje in prostor, URL: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/velike_zveri/.

[87] Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1.10. 2017 – 30.9.2018, URL:        http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/strokovno_mnenje_odstrel_zveri_2017_2018.pdf, str. 39.

[88] Volk v Sloveniji, SloWolf, URL: http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/volk-v-sloveniji.pdf, str. 6.

[89] Odločba Upravnega sodišča I U 1522/2015 z dne 7. julija 2018, točka 27.

[90] Prvi odstavek 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah določa naslednje: »Ne glede na prepovedi iz 5. člena te uredbe ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali živalskih vrst iz 5. člena te uredbe, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, zaradi:

- zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja habitatnih tipov,

- preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju,

- zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje,

- doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, vključno z gojenjem za namene doseljevanja ali ponovnega naseljevanja,

- selektivnega in omejenega ujetja, opremljanja z oznakami ter oddajniki ali posega, ki lahko povzroči poškodovanje, ali odvzema živali za namene raziskovanja,

- selektivnega in omejenega ujetja ali odvzema živali za namene izobraževanja, ali

- selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.«

[91] Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1.10. 2017 – 30.9.2018, URL: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/strokovno_mnenje_odstrel_zveri_2017_2018.pdf, str. 44.

[92] Pripombe PIC na osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave z dne 7.12.2016, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/images/novice/planb-pripombe-osnutek-odlok-volk-16102017.pdf.

[93] Prav tam.

[94] Prav tam.

[95] Določba prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive.

[96] Upravno sodišče RS v 28. točki obrazložitve Sodbe I U 1522/2015 z dne 7. julija 2016.

[97] Volkovi so uspešni pri lovu le, če delujejo kot dobro uigrana ekipa, vendar pa se v primeru, da trop razpade zaradi odstrela enega izmed članov tropa, preostali člani pogosteje lotijo lažje dostopne hrane, kot je npr. drobnica. Torej – večji kot je odstrel, večja je lahko škoda.

[98] Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri v obdobju 1.10. 2017 – 30.9.2018, URL:        http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/strokovno_mnenje_odstrel_zveri_2017_2018.pdf, str. 46.

[99] Vir naslovne slike: http://adwallpapers.xyz/70776-gray-wolf-4k-ultra-hd-wallpaper.html