Vzporedni študij – za “super-študente” ali tudi navadne smrtnike?

Žiga Rejc. Na prvi pogled povsem običajen študent, ki je brez večjih težav prišel v 4. letnik Pravne fakultete. Stvar se nekoliko spremeni, ko izvemo še eno podrobnost iz njegovega življenja. Žiga ni samo študent prava z zavidljivim povprečjem, ampak tudi študent ekonomije tik pred magistriranjem na drugi bolonjski stopnji. V pogovoru je odkrito spregovoril, kako mu uspe združevati oba študija in zraven še živeti.

Sprašuje Andreja Bogataj.

? Zakaj pravo in zakaj ekonomija? S katerim področjem se lažje identificiraš?

: Ekonomija je bila zame “naravna izbira”, saj me je vedno zanimalo, kako deluje gospodarstvo – tako sem ob vpisu na vsa tri mesta napisal ekonomijo (v Ljubljani, Mariboru in Kopru). Me je pa ta študij večkrat “razočaral” – nemalokrat sem se zalotil, da bi rad o posameznem vprašanju, ki smo ga na ekonomiji obravnavali površno in na hitro, izvedel več, kot mi je ponujal študijski program na EF. Na PF pa so me v določeni meri pripeljale tudi “zunanje okoliščine”. Pred vzporednim vpisom na PF sem imel že drugo leto zapored kar 4 mesece poletnih počitnic, saj sem vse študijske obveznosti uspel opraviti že v majskem roku. V tem času sem opravljal študentsko delo in šel večkrat na počitnice, pa mi je bilo vendarle na trenutke brez “pravega dela” kar precej dolgčas, kar sem omenil tudi punci, sedaj že diplomirani pravnici. Svetovala mi je, naj se vpišem na PF, kjer se študentje tudi čez poletje ne dolgočasijo – in imela je zelo prav, od takrat naprej me je vsako leto čakala zanimiva jesen.

? Torej bi lahko rekel, da je študij prava zahtevnejši?

: Ja. Moja izkušnja je, da oba faksa, kar se tiče vloženega truda in energije, nista primerljiva. Študij prava me je letno po moji oceni “stal” nekje trikrat toliko vloženega časa in truda kot študij ekonomije – s tem, da so moje ocene na PF v povprečju za skoraj celo oceno nižje od tistih na EF. Je pa tukaj potrebno upoštevati tudi razliko v namenu obeh študijev: medtem ko nam na PF poskušajo “vcepiti” določeno količino (velikokrat povsem) faktografskega znanja, se s tem na EF (načeloma) ne obremenjujejo. Namen študija ekonomije je glede na moje izkušnje predvsem v tem, da posameznika pripravi na to, da se v danih okoliščinah čim bolje znajde, da hitro oceni neko konkretno situacijo ter pridobi relevantne podatke, ki so na voljo, in sprejme “v danih pogojih najboljšo odločitev”. Danes lahko na vsakem koraku prek interneta dostopamo do ogromno podatkov. Zakaj bi torej posameznik tratil čas z njihovim memoriranjem, ko bodo jutri lahko že zastareli? Ekonomisti iščejo konkurenčno prednost, ki je vedno v nečem novem in drugačnem, medtem ko sta za pravo pomembni stabilnost in kontinuiteta, kar se seveda odraža tudi v sistemu samega študija.

? V čem se pravna in ekonomska logika še razlikujeta?

: Pravnik se bo najbrž najprej vprašal, kaj je v dani situaciji prav oz. pravično, medtem ko bo ekonomist hotel vedeti, koliko se določena odločitev izplača, pri čemer ga ne bo zanimalo “pravniško kompliciranje”. Večkrat so “cena pravičnosti” posameznih pravnih odločitev z ekonomskega vidika neracionalni stroški, če pa bi, nasprotno, v vsaki stvari gledali samo na učinkovitost, bi to pomenilo razpad celotnega pravnega sistema, začenši z demokracijo. Žal nimamo na voljo neomejenih resursov, gospodarstvo pa tudi potrebuje nek pravni okvir za svoje delovanje, kar pomeni nujno dopolnjevanje obeh pogledov pri reševanju konkretnih vprašanj.

? Tudi pravniki se v okviru študija srečujemo z ekonomskimi predmeti. Bi lahko rekel, da študentom prava omogočajo soliden vpogled v ekonomske odnose? Koliko predmetov pravne vsebine imate na ekonomski fakulteti?

: Kar se tiče teorije, menim, da dobi študent prava na PF z ekonomskimi predmeti zelo dober pregled osnov določenih področij, kot so mikroin makro-ekonomija ter finance. Podobno kot ekonomija v 1. letniku PF, imajo tudi študenti 1. letnika dodiplomskega študija na EF obvezen predmet, ki precej zgoščeno pokriva osnove več pravnih področij: poleg uvoda v ustavno pravo in pravo EU tudi nekaj gospodarskega statusnega prava, obligacij in intelektualne lastnine. Poleg tega je na drugi bolonjski stopnji predmet, ki obravnava razvoj ekonomskega povezovanja EU, kjer se seveda obravnava tudi nekaj osnov delovanja institucij EU. Na EF je tudi več izbirnih pravnih predmetov, a ti so večinoma “hibridne narave” in pokrivajo določene uporabne vidike konkretnega področja dela v podjetju. To so na primer Pravo za podjetnike, Pravo v trženju, Pravo vrednostnih papirjev, Pravo EU in Pogodbeno pravo. Koliko pravnega znanja potrebuje ekonomist (in obratno), pa je težko oceniti. Rekel bi, da v obeh primerih čim več.

? Kako izgleda tvoj običajni dan? Je ključ do uspeha dobra organizacija?

: Čas je po mojem mnenju ena izmed najbolj dragocenih dobrin, ki jo ljudje zelo neracionalno izkoriščamo. Zato poskušam za vsak dan sproti vnaprej premisliti, kako ga bom preživel. Ponavadi si tako zvečer naredim okviren urnik oz. seznam aktivnosti za naslednji dan ter ga zapišem v koledar. Na ta način pridobim ogromno časa, saj vedno premislim, kako bi opravil čim več aktivnosti z najmanj “neproduktivno izgubljenega časa”, npr. s čim manj časa, preživetega med vožnjo, čakanjem in podobno.

? Kateri izpit na našem faksu ti je povzročal največ preglavic (neprespanih noči, besnega učenja in načetih živcev)?

: Težko bi izpostavil kakšen posamezen izpit, mogoče rimsko pravo v 1. letniku – predvsem zaradi tega, ker z njim vsi strašijo bruce. Na izpite se vedno poskušam korektno pripraviti in tako zmanjšati “faktor negotovosti”, ki po mojih izkušnjah povzroča največ načetih živcev.

? Kako se sprostiš? Ali zaradi nadpovprečne zaposlenosti trpi tvoje družabno življenje?

: Sprostim se z igranjem inštrumenta, pogledam kakšen film, ob koncih tedna se s kolegi dobimo na pivu ali dveh. Ne bi rekel, da moje družabno življenje kakorkoli trpi, veliko časa namreč prihranim z vnaprejšnjo organizacijo svojega dnevnega urnika. Imam pa to srečo, da me zanima zelo veliko različnih stvari, zato tudi študija največkrat ne jemljem kot nekaj obremenjujočega, temveč bolj kot zadovoljitev potreb po intelektualnih izzivih in novih spoznanjih. Posledično mogoče potrebujem tudi manj “sproščanja” kot nekateri.

? Iskreno: stvar, ki ti gre na našem faksu na živce, in kaj bi v primerjavi z ekonomskim faksom pohvalil?

: Na PF bi pohvalil predvsem sam študij – mislim, da mi je dal več “širine” kot študij ekonomije. Me pa seveda par stvari tudi moti, predvsem zadeve organizacijske narave, zaradi katerih študenti izgubljamo kar nekaj dragocenega časa. Na EF na primer že več let nimamo več fizičnih indeksov, vpisne liste in vso ostalo dokumentacijo nam vsako leto pošljejo že izpolnjeno avgusta po pošti domov. Poleg tega lahko na referat EF napišem mail in praviloma me bo že čez nekaj ur čakal odgovor oziroma bo zadeva urejena. Na PF o komuniciranju z referatom prek e-maila ali telefona zaenkrat očitno v praksi še ne razmišljajo, pa tudi ob osebnem obisku se mi je zgodilo celo to, da so referat odprli skoraj eno uro po začetku uradnih ur – brez kakršnegakoli obvestila, z utemeljitvijo, da so pač imeli nek sestanek. Kar se tiče same organizacije referata, so na EF precej pred PF.

? Iz tvojega življenjskega sloga sklepam, da ti je formalna izobrazba pomembnejša od praktičnih izkušenj v času študija?

: Osebno mislim, da študij oz. izobrazba ne smeta biti namen sam po sebi, ampak mora biti to v prvi vrsti priprava na delo v praksi. Veliko srednješolcev stori napako, ko se odločajo za študij: namesto da bi se odločili za določen poklic oz. področje, na katerem bi radi v življenju delali, se odločijo za študijski program, ki se jim najbolj “dopade”. Študij vendarle navadno traja “le” okoli 5 let, medtem ko bomo delovno aktivni najbrž okoli 40 let! Za opravljanje najbolj zanimivih in kompleksnih del, med katera zagotovo sodijo ta s področja prava, posameznik potrebuje določena teoretična znanja in tudi formalno izobrazbo s točno določenih področij, taka izobrazba od posameznika navadno zahteva večjo investicijo časa in energije. Tisti, ki se odločajo za “prijetne” študije, ki jim omogočajo, da z minimalnim trudom lepo izdelujejo letnike in imajo poleg tega še veliko prostega časa, pa imajo lepe možnosti, da bodo postali nezaposljivi, saj ob mizernem študijskem vložku v svoj intelektualni potencial ne bodo imeli nikakršne konkurenčne prednosti na trgu dela oziroma ekskluzivnega znanja, za katerega bo nekdo pripravljen nekaj plačati. Skratka, trenutno mi je najbolj pomembna kvalitetna izobrazba, ker računam, da mi bo ta omogočila opravljanje zanimivega in cenjenega dela v naslednjih desetletjih.

Žiga, hvala za pogovor.