Nekega prelepega večera pomoliš kos papirja človeku, za kogar si prepričan, da je ljubezen tvojega življenja. Dejanje podkrepiš z besedami: “Ljubi, zares te imam rada. Brez dvoma! Verjamem, da bova živela srečno do konca najinih dni.Pred poroko bi pa le rada, da se točno ve, kaj je moje in kaj je tvoje. Prosim, ne zameri.”Ideja je res skrajno neromantična in neprivlačna.

Pogodbe in poroke

V večno ljubezen in rek “skupaj, dokler naju smrt ne loči” verjamejo nekateri srečni zaljubljenci ali nepoboljšljive romantične duše. Ti so nemalokrat zgroženi nad dejstvom, da v predlogu Družinskega zakonika obstaja institut t.i. predporočne pogodbe. Z njo bosta lahko partnerja definirala še kakšne malenkosti o svojem posebnem premoženju. Mit o romantični ljubezni, ki je najbolj razširjen v Evropi in ZDA, zaslepi oči. To pomeni, da zaljubljenca naredi imuna za realnost ... začasno. Nato se hiša iz pravljičnih kart sesuje in zveza lahko preneha obstajati. Kaj zdaj? Če bi imela zakonca predporočno pogodbo, bi bilo preprosteje, tako pa ...

Žal ljubezen in previdnost ne gresta skupaj in to je velika škoda – zlasti takrat, ko gredo zadeve po napačni poti. Največkrat vidimo realnost, ko je že prepozno, in se sprašujemo, zakaj vendar tega nismo vedeli in videli že prej. Toda če bi vedeli in videli prej, vse lepote čara zaljubljenosti ne bi bilo.

Zakonodaja pravi ...

V veljavnem slovenskem pravnem sistemu predporočne oziroma ženitne pogodbe še niso dovoljene. Možno je le zapisati, katero premoženje posameznega zakonca oz. partnerja sodi v njegovo posebno premoženje (torej premoženje, ki ni predmet delitve v primeru razveze zakonske zveze). S tem se izognemo kasnejšim sporom o obsegu skupnega premoženja.1

Pri nas velja zakoniti premoženjski režim. Slednji določa, da ima vsak zakonec dve premoženji: skupno in posebno. Skupno premoženje predstavlja premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Pri tem se domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka.2 Zakončevo posebno premoženje pa je premoženje, ki ga ima zakonec že ob sklenitvi zakonske zveze, ter premoženje, ki ga pridobi v času njenega trajanja, vendar ne z delom (npr. dediščine, darila ipd.).3

Čeprav ZZZDR določa, da zakonca med seboj lahko sklepata pravne posle, torej tudi urejata premoženjska razmerja, zaenkrat pri tem še nimata popolne svobode. Prosto lahko razpolagata s posebnim premoženjem. Skleneta lahko pogodbo o premoženjskih razmerjih in se na primer dogovorita, da postane posebno premoženje del njunega skupnega premoženja.4 Takšni pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.5

Predlog Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)6 prinaša novost – zakoncema daje možnost, da s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma t.i. predporočno ali ženitno pogodbo sama oblikujeta premoženjski režim in tako izključita zakoniti premoženjski režim. Pogodbo bo možno skleniti v treh primerih: pred in med zakonsko zvezo ter pred razvezo.7 Pred sklenitvijo pogodbe bo moral notar zakonca seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in se prepričati, da vsebina pogodbe ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Poučil ju bo o možnosti, da se ob njunem soglasju pogodba vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, o tem, kateri podatki se vanj vpisujejo, in o pravnih posledicah takšnega vpisa.8

Vsebina pogodbe ne sme nasprotovati ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.

Register bo vodila notarska zbornica Slovenije.9 Vzpostavitev registra ženitnih pogodb naj bi prispevala k zagotavljanju varnejšega in bolj transparentnega poslovanja zakoncev s tretjimi osebami. Pri tem bo javen podatek, ali med zakoncema obstaja ženitna pogodba.10

Zakonci, ki se za vpis v register ne bodo odločili, t.j. svoji ženitni pogodbi ne bodo priznali publicitetnega učinka, bodo nasproti tretjim dobrovernim osebam zavezani oziroma upravičeni, kot da bi zanje veljal zakoniti premoženjski režim.11 Učinki pogodbe bodo v tem primeru lahko nastopili le med zakoncema, ne pa v razmerju do dobrovernih tretjih oseb.

Konec koncev se tudi nezgodno ne zavarujemo zato, ker zagotovo vemo, da bomo padli po stopnicah in se poškodovali, kajne?

Rok hrambe, ki je opredeljen kot trajen12, se kaže kot nesorazmeren. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov je hramba dopustna toliko časa, da se doseže namen, zaradi katerega so se podatki zbirali in nadalje obdelovali.13 Bolj smiselna bi bila obdelava podatkov o ženitni pogodbi, objavljeni v registru, v času trajanja zakonske zveze in določen čas (morda pet let) po prenehanju zakonske zveze.14

V prihodnosti bosta bodoča zakonca lahko svoje premoženje urejala na bolj sodoben način. S predlagano ureditvijo se v večji meri sledi načelu dispozitivnosti v civilnem pravu. Pogodba je izpodbojna. Zato je pomembno, da vsak izmed zakoncev po resnici razkrije svoj premoženjski položaj. V nasprotnem primeru lahko (glede premoženja) prevarani zakonec zahteva, da se pogodba razveljavi. To lahko naredi v roku enega leta, odkar je izvedel, da je zakončev premoženjski položaj drugačen.

Obstoj možnosti sklenitve

Najpomembnejše je, da se lahko stranke same odločajo za ženitvene pogodbe. Študije iz tujine15 kažejo, da se večina ljudi še vedno ne odloča za tovrstne pogodbe; sklepajo jih bogatejši, starejši, tisti s slabimi izkušnjami in z otroki iz prejšnjih zakonov, ki želijo ohraniti premoženje. Zaradi takšnih izkušenj bo pri nas, če bomo uvedli ženitne pogodbe, še vedno ostal zakonit režim.16 Po izkušnjah iz tujine je takšna velika večina zakonskih zvez. Kljub temu je pomembno, da obstaja možnost sklenitve tovrstne pogodbe.

Oh, ti Američani ...

V nasprotju z Evropejci, ki jih skrbi, kako ravnati s premoženjem za časa trajanja zakona in kako ga razdeliti po razvezi, se Američani v pogodbah dogovarjajo predvsem o življenjskem slogu: katere ljubčke bosta imela, kam bosta hodila na morje, kako pogosto se bosta ljubila... Pred leti smo v rumenem tisku lahko prebrali, da sta igralec Sylvester Stallone in njegova tedanja skandinavska soproga Nielsenova sklenila predporočno pogodbo, po kateri mora vsakdo, ki v postelji bi, drugi pa ne bi, plačati primerno ceno. Ob razvezi se je Stallone pritoževal, da ga je pogodba stala ogromnih denarjev.

Človek se začne spraševati, ali je bila gospa Nielsen res radikalna marksistična feministka, ki je zaračunavala storitve, ali pa je šlo zgolj za reklamni domislek Stallonejevih agentov.

Druga stran

Menim, da se lahko zakonca s podpisom predporočne pogodbe izogneta zlasti dolgotrajnim in pogosto neprijetnim sodnim postopkom v primeru, da med njima ob razpadu zakonske zveze ni mogoče doseči soglasja o obsegu in načinu razdelitve premoženja, ki sta ga ustvarila v času zakonske zveze.

Na institut predporočne pogodbe pa lahko gledamo tudi z druge strani: lahko nas prisili k razmišljanju o različnih stvareh, pomembnih za skupno življenje, in še pomembnejših v primeru razpada zakonske zveze. Prispeva lahko k treznosti in odgovornosti, oboje pa je potrebno za dober zakon. Papirji, kot je predporočna pogodba, lahko pomagajo k razmisleku.

Glede na to, da se polovica zakonov konča z razvezo17, je povsem naravno, da postanemo nezaupljivi in negotovi. Svet, v katerem živimo, je nepredvidljiv in včasih nas tudi plaši. Nihče ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti. Konec koncev se tudi nezgodno ne zavarujemo zato, ker zagotovo vemo, da bomo padli po stopnicah in se poškodovali, kajne? Skratka, za vse tiste, ki razmišljate o predporočni pogodbi, in za vse tiste, ki ne razmišljate o njej, vsak ima svoj prav in vse je stvar debate in dobrih razlogov za ali proti, a le-te morate definirati sami.

1 Notarska zbornica Slovenije, URL: http://www.notar- z.si/storitve/premozenjska-razmerja-med-zakonci/ premozenjska-razmerja-med-zakonci (zadnji dostop: 19.11.2011).

2 2. odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur.l. RS, št. 69/2004.

3 1. odstavek 51. člena ZZZDR.

4 62. člen ZZZDR.

5 1. odstavek 64. člena ZZZDR.

6 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/ druzinski_zakonik/(zadnji dostop: 3.11.2011). Čeravno je uradna kratica zakona DZ, kateri sledi tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi, pa se vsepovsod uporablja DZak. Kljub njeni praktičnosti oziroma ne-praktičnosti kratice DZ, v članku sledim tej “uradni” verziji.

7 3. in 4. odstavek 88. člena Družinskega zakonika (DZ, EPA 817-V, predlog sprejet dne 16.6.2011).

8 90. člen DZ.

9 1. odstavek 93. člena DZ.

10 2. odstavek 96. člena DZ.

11 97. člen DZ.

12 3. odstavek 94. člena DZ.

13 1. odstavek 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Ur.l. RS, št. 86/2004.

14 Informacijski pooblaščenec, URL: https://www.iprs. si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/DZ.doc. pdf__pripombe__oktober_2009.pdf (zadnji dostop: 19.11.2011).

15 Oosterbeek , Hessel; Sonnemans, Joep; van Velzen, Susan: The need for marriage contracts: An experimental study, URL: http://ideas.repec.org/a/spr/jopec/ v16y2003i3p431-453.html (zadnji dostop: 3.11.2011).

16 68. člen DZ.

17 Statistični urad Republike Slovenije, URL: http:// www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4003 (zadnji dostop: 18.11.2011).