Izbira moot courtov, na katerih sodeluje naša fakulteta, je precej pestra. O vsakem izmed njih po hodnikih krožijo različne, bolj ali manj resnične govorice. Medtem ko “Jessup-ovce” sprašujejo, ali drži, da spijo kar na Pravni fakulteti, so mene ob prijavi na regionalno moot court tekmovanje iz humanitarnega prava kolegi pogosto spraševali, ali je to tisti moot, pri katerem se preoblačiš. Da, na našem tekmovanju se pri predstavljanju dodeljenih vlog tudi oblečemo v njihova tipska oblačila, vendar je to le ena izmed posebnosti in zanimivosti.

Med krutostjo oboroženih spopadov in magičnim svetom čarodejev

Izbira moot courtov, na katerih sodeluje naša fakulteta, je precej pestra. O vsakem izmed njih po hodnikih krožijo različne, bolj ali manj resnične govorice. Medtem ko “Jessup-ovce” sprašujejo, ali drži, da spijo kar na Pravni fakulteti, so mene ob prijavi na regionalno moot court tekmovanje iz humanitarnega prava kolegi pogosto spraševali, ali je to tisti moot, pri katerem se preoblačiš. Da, na našem tekmovanju se pri predstavljanju dodeljenih vlog tudi oblečemo v njihova tipska oblačila, vendar je to le ena izmed posebnosti in zanimivosti.

Regionalno tekmovanje iz humanitarnega prava se odvija vsako leto novembra v Sarajevu. Letošnjega, enajstega zapored, se je udeležilo enajst ekip, poleg ekipe ljubljanske Pravne fakultete tudi ekipe iz Češke, Poljske (Varšava in Krakov), Turčije, Romunije, Madžarske, Hrvaške (Reka in Osijek), Makedonije in Srbije.

Naj opozorim, da humanitarno pravo ne ureja humanitarnosti oz. dobrodelnosti, kot bi kdo lahko izpeljal iz samega imena. Humanitarno pravo je veja mednarodnega prava, ki vsebuje pravila in načela mednarodnega pogodbenega in običajnega prava, ki urejajo ravnanje posameznikov, z namenom zmanjšati trpljenje ljudi in škodo na objektih in okolju v času oboroženih spopadov. Je torej pravo, ki omejuje ravnanja nasprotnih strani v oboroženih spopadih in ga mnogi imenujejo tudi vojno pravo.

PROCESNI VIDIK TEKMOVANJA

Posebnost našega tekmovanja je v tem, da se tukaj za razliko od ostalih ne piše memorandumov. Okvirni primer je podan tekmovalcem šele dober teden pred samim tekmovanjem, poleg tega se pa še(le) tekom tekmovanja razvija in nadgrajuje. “Runde” ne potekajo pred vnaprej znanim sodiščem ali določenim organom, kot je to navada pri ostalih tovrstnih tekmovanjih, ampak se tekmovalce vsako rundo postavi v drugačno specifično vlogo – postanejo na primer predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa, ki se pogajajo z uporniki, ministri posameznih držav na tiskovni konferenci, pravni svetovalci lastni vladi, predstavniki različnih nevladnih organizacij v pogovorih s sprtima stranema, predstavniki držav na srečanju z generalnim sekretarjem Združenih narodov, ipd.

Ob prihodu na vsako rundo se ekipi v zapečateni kuverti izroči material z informacijami o nadaljnjem razvoju dejanskega stanja (dogodkov) okvirnega primera in izžreba njeno vlogo. Organizatorji tekmovanja nato vsako ekipo zaprejo v ločeno sobo in ji odmerijo čas, v katerem se mora pripraviti na nastop pred komisijo. Komisijo sestavljajo različni strokovnjaki iz področja mednarodnega prava. Letošnji sodniški panel so sestavljali štirje sodniki: Ryszard Piotrowicz, profesor mednarodnega prava ter direktor podiplomskega študija Mednarodnega humanitarnega in begunskega prava na Univerzi v Aberystwythu; Nobuo Hayashi, raziskovalec in predavatelj na Mednarodnem mirovnem raziskovalnem inštitutu v Oslu; Veronika Bilkova, raziskovalka in predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Pragi, ter Etienne Kuster, vodja akademskega sektorja Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi. Čas priprave je za vsako rundo različen, traja pa od 45 minut do štirih ur, kolikor smo imele časa za pripravo v finalni rundi.

Teh rund je bilo tekom našega tekmovanja šest, zadnja, sedma pa je bila finalna. Na zadano nalogo je tako potrebno reagirati v izjemno kratkem času, v katerem je potrebno prebrati obsežnejši tekst, si znotraj ekipe razdeliti vloge, kvalificirati situacijo, prepoznati in pravno kvalificirati kršitve ter pripraviti argumentacijo in strategijo. Poleg veliko znanja je zelo pomembno tudi sodelovanje znotraj skupine in sposobnost vživljanja v dodeljene vloge.

Ali je to ta moot, pri katerem se preoblačiš?

RAZVOJ PRIMERA

Sredi novembra iz Sarajeva pošljejo omenjeno izhodišče primera. Letošnji primer se je odvijal v Magical Lands, natančneje v Wizardia Federation (v nadaljevanju Wizardija) oz. v eni izmed njenih federalnih enot, t.i. Oakia, ki se nahaja na severovzhodnem delu države. Tukaj so se v zgodnjem 14. stoletju naselili Magicians, ki Oakijo vidijo kot svoj pravi dom in danes predstavljajo 92 % njenega prebivalstva. Večinska etnična skupina v Wizardiji, ki ima v rokah tudi vse vzvode politične oblasti, pa so bolj konzervativni Magglesi, ki niso naklonjeni prisotnosti Magicianov ter ne razumejo njihovih nenavadnih verskih ritualov in življenjskih navad.

Wizardia je bila monarhija, kateri je več kot 600 let poveljevala dinastija Slitherov, pripadnikov Magglesov. Podpirali so ločitev vzhoda in zahoda ter za regiji ustanovili ločeno administracijo. Po političnem preobratu leta 1956 so predsedniki Wizardije še naprej podpirali takšno ločitev, vzhodnjake pa obravnavali kot manjšinsko skupino. Po letu 1975, ko so bila v Oakiji odkrita največja svetovna nahajališča urana, so se že sicer napeti odnosi med Magglesi in Magiciani še poslabšali. Država je nacionalizirala nahajališča urana, ki so bila pred tem v lasti najbolj spoštovanih magicianskih družin, jim naložila plačilo novih davkov, na glavne položaje v Oakiji pa namestila Magglese in Magicianom omejila dostop do sodelovanja v vladi in parlamentu. V začetku osemdesetih let so se predstavniki nekaterih družin, katerih zemlja je bila nacionalizirana, organizirali v Magicians Liberation Movement (MLM). Vodja gibanja je postal najbolj spoštovani Magician, gospod Harry Potter. Cilji MLM so: vrnitev nacionalizirane zemlje, zmanjšanje vpliva Magglesov v Oakiji, prenehanje propagande, usmerjene proti Magicianom, in zahteva po prostem vodenju njihove federalne enote. V zadnjih dvajsetih letih je MLM prerasla v številčno organizacijo, ki občasno napada policiste in civiliste iz vrst Magglesov ter organizira proteste in demonstracije.

Vodja gibanja je postal najbolj spoštovani med Magiciani, gospod Harry Potter.

Situacija se je dodatno zaostrila 16. septembra 2004, ko je predsednik Wizardije, gospod Albus Dumbledore, izdal Nalog 666, s katerim je Magicianom prepovedal delati v industriji urana ter izvajati svoje verske rituale. Ta prepoved je povzročila burno reakcijo med Magiciani, tako da je Harry Potter v časopisu MLM pozval vse Magiciane k boju za pravice, ki so jim bile odvzete.

Že v gradivu prve kuverte, ki smo jo dobili na prvi rundi, se je situacija drastično zaostrila. Na največjem protestu v zgodovini Wizardije, na katerem je sodelovalo 20.000 Magicianov, je policija protestnike nasilno zaustavila in 56 protestnikov pretepla do smrti. Naraslo je tudi število “političnih aretirancev” in izginotij med vodstvom MLM. Trenja so se nadaljevala in stopnjevala tudi v Oakiji, kjer je v uličnih bitkah z lokalno policijo življenje izgubilo vsaj 70 ljudi, veliko pa jih je tudi zapustilo svoje domove. V glavnem mestu Oakije, Hugridu, je na starem letališču prišlo do vojaškega spopada med pripadniki MLM in vojaki Wizardije. Wizardija pa je v boju proti upornikom našla novo strategijo: posebno divizijo, imenovano dementorsi. Na drugi strani pa so Magiciani dobili vsaj moralno podporo s strani sosednjega Phoenixa, kjer pa je prav tako na meji med obema državama prišlo do spopadov med vojsko iz Phoenixa in policijskimi silami Wizardije.

V prvi rundi smo bili pravni svetovalci vlade Wizardije. Na nujnem srečanju ministra za obrambo, ministra za notranje zadeve in ministra za zunanje zadeve smo morali pojasniti svoje poglede na trenutno situacijo v Oakiji in pojasniti pravno podlago za operacije policije in dementorsov.

Potek druge runde je bil nekoliko drugačen. Ekipe niso bile posamično soočene s sodniki, ampak je bila na vrsti plenarna seja pod okriljem Združenih narodov, kjer je vsaka ekipa dobila svojo vlogo, npr. delegatov Mednarodnega komiteja Rdečega križa, predstavnikov Sveta Unije Magicial Lands za mir in varnost, ministra za obrambo Wizardije, vodje MLM, Harrya Potterja, predstavnikov različnih ministrstev sosednjih držav ipd. Seja je potekala pod nadzorom “Posebnega odposlanca za vzdrževanje miru in varnosti Varnostnega sveta Združenih narodov” (to vlogo so imeli sodniki), ekipe pa so v dodeljenem času morale čim bolje predstaviti stališče strani, ki so jo predstavljale. Naša ekipa je izžrebala vlogo predstavnikov Ministrstva za posebne razmere Republike Griffindor, kjer je srečanje tudi potekalo. Tako smo se v drugi rundi zavzeli za uporabo doktrine odgovornosti zaščititi in povečanje števila pripadnikov mirovnih sil v Wizardiji ter skušali prepričati Wizardijo, da tudi sama kaj stori za preprečitev najhujšega, oziroma da soglasje za nadaljnje mirovne operacije.

V tretji rundi se je plenarna seja nadaljevala z enako razporeditvijo vlog. Dobili smo podatke o zaostrovanju nasilja in uporabi prepovedanega orožja (kasetnih bomb in protipehotnih min) s strani Wizardije, pa tudi o namestitvi protipehotnih min v cerkev v Oakiji s strani MLM. Zaradi tega se je povečalo število smrtnih žrtev. Naša naloga je bila ponovno predstaviti stališča Ministrstva za posebne razmere Republike Griffindor glede na aktualne razmere v Wizardiji, ki smo ga lahko zaradi navedenih in za nas ugodnih podatkov, ki jih je vsebovala tretja kuverta, še bolj goreče zastopali.

V gradivu za četrto rundo smo prejeli podatke o množičnih požigih vasi, bombardiranju, pobojih in posilstvih Magicianov s strani dementorsov in policije Wizardije. Poročilo je prav tako navajalo veliko število vojnih ujetnikov, tako na eni kot na drugi strani, katerim niso bile zagotovljene minimalne pravice, bili so podvrženi mučenju in izvensodnim usmrtitvam, prav tako pa je bil predstavnikom Rdečega križa onemogočen dostop do teh vojnih ujetnikov. V tej rundi sta se pomerili po dve ekipi, ki sta po predhodnem žrebu dobili vlogo bodisi predstavnikov vlade Wizardije bodisi predstavnikov MLM. O trenutni situaciji sta morali razpravljati s predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa, ki so jih igrali sodniki. Naša ekipa je izžrebala vlogo predstavnikov MLM, zato smo si za še bolj prepričljiv nastop nadeli čarovniške klobuke in uporabili čarovniške palice.

Gradivo za peto rundo je vsebovalo poročilo Komisije za ugotavljanje dejstev Združenih narodov o masovnih izginotjih v Wizardiji med letoma 2004 in 2005. Člani Komisije so posebno pozornost posvetili poročilu, ki ga je pripravila nevladna organizacija za mednarodne človekove pravice “Coalition for the Search for the Missing Persons”. Člani Komisije Združenih narodov, vloga, ki so jo igrali sodniki, so se sestali s predstavniki te nevladne organizacije in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve Wizardije. Tokrat je bila naši ekipi dodeljena vloga Wizardije, tako da smo v svojem nastopu zagovarjali stališče podpredsednika Wizardije, gospoda Snegga, ki je bil mnenja, da poročilo ne ustreza realnosti. Poleg tega pa smo se strinjali s priporočili Koalicije za iskanje pogrešanih oseb in pristali na njihovo izvajanje.

Zadnja runda pred finalom je bila zopet nekoliko posebna. Vse sodelujoče ekipe smo bile razdeljene v dve veliki skupini, od katerih je ena zastopala stališče Wizardije, ki je nasprotovala ustanovitvi mednarodnega tribunala, ki bi sodilo vojnim zločincem obeh strani spopadov, druga pa je stališču Wizardije nasprotovala in se torej zavzemala za ustanovitev takega tribunala. Ta runda je bila še posebej zanimiva, saj smo člani različnih ekip, ki smo bili med seboj do sedaj in načeloma nasprotniki, morali sodelovati, uskladiti svoja mnenja in najti skupno rešitev, ki bi bila boljša od rešitve druge skupine. Za samo predstavitev smo izmed vseh ekip v skupini morali določiti le tri predstavnike, ki so naše argumente predstavili tudi sodnikom, ki so igrali vlogo predstavnikov Urada Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice.

Po šestih rundah so sodniki določili dve najboljši ekipi, ki sta se uvrstili v finale. Na letošnjem tekmovanju je bila to, poleg naše ekipe, ekipa iz Češke. Po izžrebanju vlog sta ekipi imeli na voljo štiri ure za pripravo, potem je sledila finalna runda, ki je bila odprta za javnost. Na vseh prejšnjih rundah je bil v dvorani lahko prisoten le mentor vsake ekipe, tokrat pa so bili gledalci vsi tekmovalci in vsi mentorji. V finalu sta se z generalnim sekretarjem Združenih narodov, Visokim komisarjem za človekove pravice in člani Komisije za ugotavljanje dejstev v Oakiji sestali predstavniki vlade Wizardije in predstavniki “Koalicije za pokonfliktno pravico” v Oakiji. Naloga ekip je bila predstavitev enotnega mnenja o pokonfliktni pravični instituciji v Wizardiji. Naši ekipi je bila dodeljena vloga vlade, zatorej smo kot predstavniki Ministrstva za obrambo, Pravosodnega ministrstva in Ministrstva za zunanje zadeve nasprotovali ustanovitvi mednarodne institucije in se zavzemali za sojenje vojnim zločincem po nacionalnem pravu s pomočjo posebne komisije, ki bi zločine preiskovala, a katero bi mednarodna skupnost vseeno nadzorovala.

POTEK PRIPRAV

Ekipa, ki je sestavljena iz treh tekmovalcev, je formirana v drugi polovici junija, julija pa se že pričnejo intenzivne priprave. Predelati je potrebno namreč ogromno snovi, ne le humanitarnega prava, ampak tudi mednarodnega javnega prava, mednarodnega kazenskega prava in prava človekovih pravic. Literatura poleg učbenikov sestoji tudi iz mednarodnih konvencij, komentarjev le-teh, sodb različnih mednarodnih sodišč (Meddržavnega sodišča, Mednarodnega tribunala za bivšo Jugoslavijo, Mednarodnega tribunala za Ruando, Evropskega sodišča za človekove pravice ipd.) in strokovnih člankov priznanih mednarodnih pravnikov.

Poleg tega je zelo pomembno poznati tudi dejanske oborožene spopade in različne konfliktne situacije, ki se trenutno odvijajo po svetu, kot tudi spopade, ki so potekali v bližnji in daljni preteklosti. Primerjava njihovega dejanskega stanja s tekmovalnim primerom napravi argumentacijo tekmovalca še bolj podkrepljeno in prepričljivo. Konec avgusta se za izbrano ekipo pričnejo prve vaje, ki so podobne posameznim rundam na samem tekmovanju. Ekipa torej dobi izmišljen primer, po določenem času za pripravo pa svojo vlogo predstavi komisiji, ki je sestavljena iz mentorice in bivših tekmovalcev. Vaje potekajo vsak teden, na ta način ekipa dobiva izkušnje, kako je potrebno posamezno vlogo predstavljati, pa tudi napotke za nadaljnjo poglobitev svojega znanja.

Konec septembra se tekmovalci udeležijo enotedenskega seminarja v Beogradu, kjer poleg predavanj in vsakodnevnih dvojnih vaj ekipa spozna tudi svoje nasprotnike. Seminarja se namreč udeležujejo tudi druge ekipe, ki sodelujejo na tekmovanju. Seveda pa je to tudi priložnost, da se ekipa nekoliko sprosti po napornem študiju in si nabere novih moči za vrhunec priprav, ki so še pred njimi. Naša ekipa je letos dosegla odlično drugo mesto, Živa Štiglic pa je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo govornico tekmovanja.

ČUSTVENA EVALVACIJA

Od zaključka tekmovanja je minil le mesec dni, zato menim, da vseh posledic, ki jih udeležba na tovrstnih tekmovanjih prinese, še nisem dodobra spoznala. Zavedam pa se, da me je sam moot spremenil. Pri tem nimam v mislih le tistih treh tekmovalnih dni, ampak bolj vseh pet mesecev napornih priprav. To je namreč čas, ko veš, da te okolica podpira in ti vsi bližnji želijo le najboljše, vendar pa se vseskozi zavedaš, da nihče izmed njih ne razume prav dobro, kaj se s tabo v resnici dogaja. Vsi te predhodno opozorijo na velik napor in trud, ki ga je potrebno vložiti, nihče pa te ne opozori na druge, večkrat negativne strani, ki jih s sabo prinese večmesečno kontinuirano učenje. Ravno zato je to posebno obdobje, v katerem med drugim dodobra spoznaš samega sebe in svoje sposobnosti, se naučiš dela v skupini in s tem povezanega prilagajanja. Je obdobje, v katerem ne spoznavaš le ogromne količine nove snovi, ampak odkrivaš tudi nove in drugačne osebne lastnosti, za katere do tedaj nisi vedel, da se skrivajo v tebi. Je obdobje, ki ti vzame nekaj mesecev tipičnega študentskega življenja, a ti v zameno ponudi razširjena obzorja, za katera sicer nikoli ne bi odkril, da obstajajo. Tudi zato je udeležba na mootu neprecenljiva izkušnja, ki se vsekakor splača.