Brezpilotna letala (angl. unmanned aerial vehicle – UAV), drugače poznana tudi po angleškem izrazu droni, kot že samo ime pove, so letala, ki jih daljinsko preko satelitske komunikacije upravlja pilot z nadzorne postaje ali pa imajo že vnaprej določeno in programirano pot letenja. Vsa brezpilotna letala so opremljena z dnevno kamero in infrardečo kamero za nočno opazovanje, lahko pa vsebujejo tudi drugo opremo in merilne dokumente glede na njihove naloge.

Nekateri mednarodnopravni vidiki njihove uporabe v Pakistanu

Brezpilotna letala (angl. unmanned aerial vehicle – UAV), drugače poznana tudi po angleškem izrazu droni, kot že samo ime pove, so letala, ki jih daljinsko preko satelitske komunikacije upravlja pilot z nadzorne postaje ali pa imajo že vnaprej določeno in programirano pot letenja. Vsa brezpilotna letala so opremljena z dnevno kamero in infrardečo kamero za nočno opazovanje, lahko pa vsebujejo tudi drugo opremo in merilne dokumente glede na njihove naloge.1 Od ostalih letal se brezpilotna letala razlikujejo predvsem po tem, da nimajo pilota in da so lahko zaradi tega veliko manjša in lažja ter lahko zato ostanejo v zraku veliko dlje kot druga letala. Brezpilotna letala so bila razvita z namenom, da se izniči možnost izgube posadke vojaškega letala v času oboroženih spopadov. Vendar pa se danes brezpilotna letala uporabljajo za vrsto drugih nalog, poleg izvajanja izvidništva in zračnega nadzora nad območji oboroženih spopadov in določanja vojaških ciljev ter nošenja in izstreljevanja orožja v oboroženih spopadih tudi za spremljanje in fotografiranje sprememb v naravi, kot so taljenje ledenikov ali krčenje gozdov, opazovanje in fotografiranje območij, prizadetih v naravnih nesrečah, za pripravo reševalnih akcij in ocenjevanje škode ter pripravo zemljevidov. Možnosti za njihovo uporabo pa so neskončne, od spremljanja in snemanja kršitev človekovih pravic v državah, kjer je dostop medijem in nevladnim organizacijam prepovedan, do dostavljanja poštnih pošiljk, kot je pred kratkim predstavilo svojo vizijo podjetje Amazon.2

Od začetka uporabe brezpilotnih bojnih letal ZDA zatrjujejo, da je njihova uporaba v skladu tako z mednarodnopravnimi pravili o uporabi sile kot mednarodnim pravom oboroženih spopadov. Vendar številni mednarodnopravni strokovnjaki, uslužbenci Združenih narodov in nevladne organizacije po svetu opozarjajo na problematičnost njihove uporabe s strani ZDA.

Kljub številnim namenom uporabe brezpilotnih letal je v zadnjih letih največ pozornosti usmerjene v uporabo z orožjem opremljenih brezpilotnih letal v oboroženih spopadih, t.i. brezpilotnih bojnih letal. Namen tega članka je tako predstaviti z mednarodnopravnega vidika nekatere razprave, ki odmevajo v medijih o uporabi brezpilotnih bojnih letal s strani Združenih držav Amerike v Pakistanu. ZDA so začele uporabljati brezpilotna bojna letala v Pakistanu že v času drugega mandata predsednika Georga W. Busha leta 2004, nato pa so nadaljevala z njihovo uporabo v obeh mandatih trenutnega predsednika Baracka Obame kot eno izmed temeljnih strateških orodij v boju zoper terorizem.3 V tem času naj bi ZDA v Pakistanu izvedle okoli 381 napadov z brezpilotnimi bojnimi letali.4 ZDA poudarjajo, da je uporaba brezpilotnih bojnih letal učinkovita in etično primernejša od vseh ostalih metod bojevanja, saj omogoča hiter in natančen napad na določeno tarčo brez povzročanja druge škode in posledično večjo zaščito civilistov v oboroženih spopadih.5 Z omenjeno utemeljitvijo želijo ZDA prikazati, da je njihova uporaba brezpilotnih bojnih letal v Pakistanu v skladu z mednarodnopravnimi pravili vojskovanja v času oboroženih spopadov.

1. MEDNARODNO PRAVO NE UREJA SPECIFIČNO VPRAŠANJA UPORABE BREZPILOTNIH LETAL

Mednarodno pravo ne ureja specifično vprašanja uporabe brezpilotnih letal kot tudi ne uporabe brezpilotnih bojnih letal. Vendar nam lahko druga že obstoječa pravila mednarodnega prava, predvsem pravila o uporabi sile in mednarodno pravo oboroženih spopadov, veliko povedo o zakonitosti uporabe brezpilotnih bojnih letal. Uporaba oborožene sile s strani ene države proti drugi državi je po mednarodnem pravu prepovedana, razen v izjemnih primerih na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov, na primer v samoobrambi na napad druge države. Kljub temu da je uporaba oborožene sile po mednarodnem pravu prepovedana, pa se oboroženim spopadom žal ne moremo izogniti, zato mednarodno pravo oboroženih spopadov (mednarodno humanitarno pravo) postavlja omejitve glede uporabljenih sredstev in načinov vojskovanja ter glede zaščitenih oseb in objektov.6

Od začetka uporabe brezpilotnih bojnih letal ZDA zatrjujejo, da je njihova uporaba v skladu tako z mednarodnopravnimi pravili o uporabi sile kot mednarodnim pravom oboroženih spopadov. Vendar številni mednarodnopravni strokovnjaki, uslužbenci Združenih narodov in nevladne organizacije po svetu opozarjajo na problematičnost njihove uporabe s strani ZDA.7 Razlog za nestrinjanja temelji predvsem na različnih interpretacijah mednarodnopravnih pravil.

2. UPORABA BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL V SAMOOBRAMBI

Prvo sporno vprašanje, ki se pojavlja v razpravah o uporabi brezpilotnih bojnih letal v Pakistanu, je, ali se ZDA lahko sklicujejo na samoobrambo kot izjemo za uporabo oborožene sile zoper Al Kajdo in Talibane v Pakistanu. 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov namreč dovoljuje državi uporabo oborožene sile in s tem tudi brezpilotnih bojnih letal v samoobrambi na oborožen napad druge države ob pogoju, da je uporaba sile nujna in proporcionalna z napadom. Tako je treba najprej ugotoviti, ali lahko napadi Al Kajde in Talibanov predstavljajo napad druge države, ki utemeljuje sklicevanje na samoobrambo. Mnenja mednarodnopravne stroke so pri tem deljena. Nekateri zatrjujejo,8 da 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov omogoča sklicevanje na samoobrambo samo v primeru napada s strani druge države in ne oboroženih skupin, kot sta Al Kajda in Talibani,9 razen če oborožene skupine niso pod učinkovitim nadzorom države.10 Napade takšnih terorističnih skupin je treba razlagati kot kazniva dejanja in jih ustrezno kazensko preganjati.11 Drugi, ki podpirajo uporabo brezpilotnih bojnih letal v Pakistanu, pa zatrjujejo, da vprašanje samoobrambe tukaj ni relevantno, saj ZDA ni potrebno utemeljevati uporabe oborožene sile v času miru proti terorističnim oboroženim skupinam, ker so že od 11. septembra 2001 v »vojni proti terorizmu«12, torej v oboroženih spopadih, ki dovoljujejo uporabo sile in brezpilotnih bojnih letal proti drugim oboroženim skupinam.13

3. UPORABA BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL V OBOROŽENIH SPOPADIH

Četudi sprejmemo trditev, da so ZDA v oboroženem spopadu14 z Al Kajdo in Talibani - včasih je mogoče, da so teroristična dejanja izvedena v času oboroženih spopadov - morajo pri uporabi brezpilotnih bojnih letal upoštevati pravila mednarodnega prava oboroženih spopadov. Le to določa štiri temeljna načela vojskovanja: načelo nujnosti, načelo razlikovanja, načelo humanosti in načelo sorazmernosti.15 Načelo nujnosti določa, da mora biti napad v času oboroženega spopada omejen na vojaške cilje, katerih delno ali popolno uničenje bi prineslo vojaško prednost. Načelo razlikovanja določa, da je treba razlikovati med borci in vojaškimi objekti ter civilisti in objekti, namenjenimi civilni uporabi, saj so lahko samo borci in vojaški objekti tarče napadov. Načelo humanosti omejuje povzročanje nepotrebnega trpljenja in škode, ki je večja od tiste, ki je nujno potrebna za dosego legitimnih vojaških ciljev. Načelo sorazmernosti pa dodatno določa, da tudi borci in vojaški objekti ne morejo biti tarče napada, če bi napad nanje povzročil škodo civilistom ali civilnim objektom, in bi bila ta škoda prekomerna glede na konkretno in direktno vojaško prednost in korist, ki naj bi bila dosežena z napadom. Uporaba brezpilotnih bojnih letal, ki omogočajo natančno določanje tarče napada, in tako omogočajo napad na terorista, ki se skriva med civilnim prebivalstvom, v času, ko je najmanj civilistov v nevarnosti ter hkrati onemogoča napade na pilota, ki je tisoče kilometrov oddaljen od mesta napada, tako res ob pravilni in natančni uporabi in skrbnosti pilota omogoča izpolnjevanje osnovnih načel mednarodnega prava oboroženih spopadov.16 Vendar je v Pakistanu predvsem vprašljiv način uporabe teh letal s strani ZDA. Številni kritiki opozarjajo, da ZDA z uporabo brezpilotnih bojnih letal za napade na civiliste kršijo temeljne človekove pravice, predvsem pravico do življenja.17 Ob tem je treba poudariti, da v času oboroženih spopadov velja mednarodno pravo oboroženih spopadov kot lex specialis v razmerju s pravom človekovih pravic18 ter postavlja manj stroge kriterije glede uporabe oborožene sile kot tudi glede spoštovanja človekove pravice do življenja. Čeprav je človekova pravica do življenja ena izmed pravic, ki je ni mogoče razveljaviti niti v času oboroženih spopadov,19 pa ravno mednarodno pravo oboroženih spopadov dovoljuje uporabo smrtonosne sile v obrambi, če je to nujno potrebno za preprečitev neposredne grožnje smrti in če ni na razpolago nobenega drugega sredstva za obrambo pred grožnjo.20

To dokazuje, in mnogi strokovnjaki temu tudi pritrjujejo, da je prepričanje o tem, da uporaba brezpilotnih bojni letal zmanjšuje element humanosti in povečuje pripravljenost ZDA k uporabi sile, zmotno.

4. BREZPILOTNA BOJNA LETALA IN »CILJNO UBIJANJE«

Ob tem isti kritiki dodajajo, da se brezpilotna bojna letala uporabljajo predvsem za »ciljno ubijanje« predstavnikov Al Kajde in Talibanov. Njihove glasne kritike so v javnosti povzročile napačno povezovanje izraza »ciljno ubijanje« (angl. targeted killing) in uporabo brezpilotnih bojnih letal. Izraz je danes žal postal že skoraj sinonim za uporabo brezpilotnih bojnih letal v smislu, da se brezpilotna letala uporabljajo izključno za »ciljno ubijanje«. Kot že zgoraj omenjeno temu ni tako, saj brezpilotna letala lahko opravljajo vrsto nalog. Prav tako pa se način uporabe brezpilotnih bojnih letal za »ciljno ubijanje« ne razlikuje od drugih načinov in uporabe drugih sredstev za »ciljno ubijanje« posameznikov v oboroženih spopadih, saj lahko kot ciljno ubijanje opredelimo tudi ustrelitev določenih posameznikov s puško.

Uboj posameznika z brezpilotnim bojnim letalom je zgolj končno dejanje v seriji drugih dejanj, namenjenih oslabitvi nasprotne strani. Vse se začne z zbiranjem tajnih informacij o osebah, ki so aktivno vključene v delovanje terorističnih skupin. Večino teh informacij zberejo tajni agenti, ki delujejo v okolju terorističnih skupin. Šele ko ti zberejo ustrezne podatke o posamezniku, sledi nadzorovanje njegovega gibanja s pomočjo izvidniških brezpilotnih letal. Takšnega posameznika se spremlja dnevno, nekaj tednov zaporedoma zato, da se določi najprimernejši trenutek za napad, ki naj bi hkrati povzročil tudi najmanj škode civilistom in objektom, namenjenih za civilno uporabo. Po potrditvi, da je opazovana oseba res ključni akter v teroristični skupini in določitvi najprimernejšega časa za izvedbo napada, je sprejeta odločitev o napadu z brezpilotnim bojnim letalom. Vendar te odločitve, kdaj naj se izvrši napad, ne sprejme pilot tega brezpilotnega letala, ampak poseben za to oblikovan odbor.21 To je tudi eden od namenov uporabe brezpilotnih letal, saj omogoča, da o napadu odloča širši odbor, ki preveri vse zbrane informacije o posamezniku, oceni, ali je posameznik dovolj pomembna tarča za napad, in pravno ovrednoti situacijo. To dokazuje, in mnogi strokovnjaki22 temu tudi pritrjujejo, da je prepričanje o tem, da uporaba brezpilotnih bojni letal zmanjšuje element humanosti in povečuje pripravljenost ZDA k uporabi sile, zmotno. Da ni tako, poudarjajo kritiki politike ZDA, ki izpostavljajo število civilnih žrtev napadov z brezpilotnimi bojnimi letali.23 Natančnega števila civilnih žrtev ni mogoče določiti zaradi pomanjkanja oprijemljivih dokazov. Vendar je ocenjeno, da naj bi njihovo število v Pakistantu med leti 2004-2014 znašalo med 419 do 951 posameznikov, medtem ko naj bi se število ubitih teroristov v tem času gibalo med 2537 in 3646.24 Kot nadalje poudarjajo, so to smrti, do katerih ne bi smelo priti ob natančni uporabi brezpilotnih bojnih letal in ob premišljenem načrtu za napad. Čeprav mednarodno pravo oboroženih spopadov izjemoma dovoljuje tudi civilne žrtve oboroženega napada, kadar napad na nek vojaški cilj oslabi nasprotnika do te mere, da ima ena stran neposredno vojaško korist od napada (ob upoštevanju zgoraj omenjenih načel), pa veliko število civilnih žrtev nakazuje na to, da so ZDA morda le premalo skrbne pri preverjanju svojih tarč napadov in izdajanju ukazov za napad.

5. BREZPILOTNA BOJNA LETALA IN KRŠITEV NAČELA SUVERENOSTI

Ne nazadnje pa je uporaba brezpilotnih bojnih letal v Pakistanu sporna tudi z vidika vprašanj zračne plovbe. Mednarodnopravna pravila, ki urejajo zračno plovbo, določajo, da imajo države polno suverenost v svojih zračnih prostorih in morajo tako civilna kot vojaška brezpilotna letala imeti dovoljenje države za prelet njenega zračnega prostora.25 Obstoj dovoljenja za uporabo ameriških brezpilotnih bojnih letal v pakistanskem zračnem prostoru je še danes pod vprašajem. Večina napadov na predstavnike Al Kajde in Talibanov je izvedenih na severozahodu Pakistana, kjer se tudi nahaja večina teroristov.26 Kljub večkratnim javnim obsodbam s strani pakistanskih oblasti, da ZDA z uporabo brezpilotnih bojnih letal kršijo suverenost Pakistana, človekove pravice in pravo mednarodnih oboroženih spopadov,27 pa so številni kritiki uporabe teh letal prepričani, da obstaja dogovor med ZDA in Pakistanom o njihovi uporabi.28 To bi utegnilo potrditi tudi dejstvo, da tudi pakistanska vojska izvaja oborožene napade na predstavnike Al Kajde in Talibane v severozahodu Pakistana.29 Če dogovor resnično obstaja, to pomeni, da ZDA v Pakistanu ne kršijo načela suverenosti.

6. RAZLIČNO POROČANJE MEDIJEV

Zgoraj so orisana le nekatera najpomembnejša vprašanja z vidika mednarodnega prava glede uporabe brezpilotnih bojnih letal s strani ZDA v Pakistanu in predstavljeni nekateri nasprotujoči si pogledi nanje. Ob tem je zanimivo dejstvo, da se medijsko poročanje o teh vprašanjih po svetu močno razlikuje. Medtem ko večina ameriških medijev prikazuje uporabno brezpilotnih bojnih letal v Pakistanu v pozitivni luči in s pomanjkanjem kritične ocene tovrstne politike, pa tuji mediji (tudi držav, ki so sicer bolj naklonjene ameriški politiki zoper terorizem) v večini primerov močno kritizirajo aktivnosti ZDA v Pakistanu in redno izpostavljajo zgoraj omenjena sporna vprašanja.30 Žal tovrstno poročanje omejuje možnost ameriške javnosti, da bi zahtevala odgovornost svoje vlade in strožji nadzor nad politiko uporabe brezpilotnih bojnih letal. Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, če bi mednarodnopravna ureditev uporabe brezpilotnih letal lahko rešila katere od zgoraj omenjenih problemov. Upoštevajoč dejstvo, da so brezpilotna bojna letala v osnovi le vojaška letala z orožjem, ki so že vrsto let eno izmed sredstev vojskovanja v oboroženih spopadih, nova pravila niso potrebna. Vendar pa je treba zagotoviti, da se obstoječa pravila mednarodnega prava o uporabi sile in mednarodnega prava oboroženih spopadov uporabljajo enotno in dosledno.

Kljub večkratnim javnim obsodbam s strani pakistanskih oblasti, da ZDA z uporabo brezpilotnih bojnih letal kršijo suverenost Pakistana, človekove pravice in pravo mednarodnih oboroženih spopadov, pa so številni kritiki uporabe teh letal prepričani, da obstaja dogovor med ZDA in Pakistanom o njihovi uporabi.

Opombe:

1 Podgoršek, Borut: Brezpilotni letalniki, Sierra5.net, Slovenski letalski portal, 6. julij 2007, dostopno na http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=120&Itemid=115 (zadnjič videno 5. 1. 2014).

2 Glej Amazon Prime Air, dostopno na http://www.amazon.com/b?node=8037720011 (zadnjič videno 5. 1. 2014).

3 Anderson, Kenneth: The Case for Drones, Commentary, Vol. 135, št. 6 (2013), str. 14-23, dostopno na http://papers.ssrn.com/sol3/papers. cfm?abstract_id=2047537 (zadnjič videno 5. 1. 2014).

4 The Bureau of Investigative Journalism, dostopno na http://www.thebureauinvestigates.com/category/projects/drones/drones-pakistan/ (zadnjič videno 5. 1. 2014).

5 Anderson, str. 14-23.

6 Türk, Danilo: Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 559.

7 Jones, Timothy, Sheets, Penelope in Rowling, Charles: Differential News Framing of Unmanned Aerial Drones: Efficient and Effective or Illegal and Inhumane?, APSA 2011 Annual Meeting Paper, 2011, dostopno na https:// ssrn.com/abstract=1900579 (zadnjič videno 5. 1. 2014), str. 3-4.

8 Jenks, Chris: Law from Above: Unmanned Aerial Systems, Use of Force and the Law of Armed Conflict, v: North Dakota Law Review, 85 (2009) 3, str. 656.

9 O’Connell, Mary Ellen: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, v: Journal of Law, Information & Science (2011), str. 11.

10 Glej primer Nikaragva proti Združenim državam Amerike, Vojaške in paravojaške aktivnosti v Nikaragvi in zoper njo, Poročilo Meddržavnega sodišča 1984, str. 392 in 1986, str. 14.

11 O’Connell, str. 8; Lewis, Michael W.: Drones and Transnational Armed Conflicts, v: St. john’s Journal of International and Comparative Law, v tisku (2014), dostopno na http://ssrn.com/abstract=2195332 (zadnjič videno 5. 1. 2014).

12 Ta izraz je bil pod mandatom predsednika Baracka Obame spremenjem v »oborožen spopad med Al Kajdo, Talibani in z njimi povezanimi silami«.

13 Anderson, str. 14; Reinold, Theresa: State Weakness, Irregular Warfare, and the Right to Self-Defense Post-9/11, v: American Journal of International Law, 105 (2011) 2, str. 284; O’Connell, str. 18-19; Heller, Kevin: One Hell of a Killing Machine: Signature Strikes and International Law, v: Journal of International Criminal Justice, 11 (2013) 1, str. 3-4.

14 Za definicijo oboroženega spopada po mednarodnem pravu glej sodbo Mednarodnega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo v zadevi Tožilec proti Tadiću, zadeva IT-94-1-I.

15 Prvi dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. aprila 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov in Drugi dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. aprila 1949 o zaščiti žrtev ne-mednarodnega oboroženega spopada, glej http://www.icrc.org/eng/ war-and-law/treaties-customary-law/geneva-conventions/index.jsp (zadnjič videno 5. 1. 2014).

16 O’Connell, str. 26.

17 Heller, str. 26, 31; glej tudi Living under Drones, Poročilo Stanford Law School International Human Rights and Conflict Resolution Clinic in NYU School of Law Global Justic Clinic, dostopno na http://www.livingunderdrones.org/wp-content/uploads/2013/10/Stanford-NYU-Living-Under-Drones.pdf (zadnjič videno 5. 1. 2014).

18 Svetovalno mnenje Zakonitost grožnje ali uporabe jedrskega orožja, Poročilo Meddržavnega sodišča 1996, str. 254; Svetovalno mnenje Pravne posledice gradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju, Poročilo Meddržavnega sodišča, str. 136.

19 Sancin, Vasilka, Švarc, Dominika in Ambrož, Matjaž: Mednarodno pravo oboroženih spopadov, Poveljstvo za doktrino, izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana, 2009, str. 175.

20 Heller, str. 31.

21 Anderson, str. 22.

22 Anderson, str. 22; O’Connell, str. 23-25.

23 O’Connell, str. 3, 20-22.

24 The Bureau of Investigative Journalism, dostopno na http://www. thebureauinvestigates.com/category/projects/drones/drones-pakistan/ (zadnjič videno 5. 1. 2014).

25 Glej Čikaško konvencijo o civilnem letalstvu.

26 Jenks, str. 655.

27 Ibid., str. 661.

28 Ibid., str. 660; Lewis, str. 12; Mazzetti, Mark in Schmitt, Eric, U.S. takes to Air to hit Militants in Pakistan, New York Times, 28. 10. 2008, dostopno na: http://www.nytimes.com/2008/10/27/washington/27intel.html (zadnjič videno 5. 1. 2014).

29 Jenks, str. 656.

30 Glej Jones, Sheets in Rowling.