Slovenija teži k približevanju k bolj razvitemu zahodu na vseh področjih, in tako je tudi pri izobraževalnih programih. V študijskem letu 2013/14 sem opravljala enoletno študijsko izmenjavo v Nemčiji, v mestu Osnabrück. Dejanska izkušnja, ki mi jo je prinesla izmenjava v Nemčiji dokazuje, da smo slovenski študenti zelo izobraženi, da od nas zahtevajo veliko znanja in smo nasploh uspešni pri študiju na tujih univerzah. Vendar pa se študij prava v Sloveniji precej razlikuje od študija prava v Nemčiji. Osredotočila se bom na tri področja, in sicer na uporabo zakonov na izpitih, na obvezno prakso že med študijem in na razporeditev predmetnika.

Uporaba zakonov na izpitih

Nemški princip poučevanja temelji na načelu, da je treba bodočim pravnikom čim bolj približati nemško zakonodajo in jih naučiti delati s pomočjo zakona. Študij je zasnovan na način, da študentje vedno študirajo in obiskujejo predavanja z zakonom. Vse se dela na primerih, ki jih študentje rešujejo tako, da pogledajo v zakon in s pomočjo razlage predavatelja poiščejo rešitev. Brez zakona na predavanju nimaš kaj iskati. Po koncu študija so nemški diplomanti dodobra seznanjeni s tem kako delati z zakonom in na kakšen način reševati dejanske primere, ki jih bodo srečevali v praksi. Zelo priznana profesorica Prava varstva okolja, prej zaposlena pri znani nemški odvetniški firmi, me je, ko sem prišla na njen ustni izpit, napotila domov in rekla naj se vrnem čez en teden skupaj z zbirko zakonov, ki urejajo pravo varstva okolja. Ustni izpit pri njej je zgledal tako, da mi je postavila tri dejanska stanja nato pa sem morala s kombinacijo pravilnih zakonov ter zakonskih členov rešiti nastali problem. Prav tako sem pri vseh ostalih izpitih imela pri sebi zbirke zakonov ter reševala izpite s pomočjo le teh. Njihov način dela pri študentih prava namreč že dolga leta temelji na razumevanju in reševanju problema s pomočjo zakona, kar zmanjša učenje »na pamet« ter spodbudi konstruktivno učenje v smislu spoznavanja problema ter iskanja možnih poti za rešitev le tega.

Obvezna praksa že med študijem

Na pravni fakulteti v Osnabrücku morajo študenti vsako leto opravljati tri tedensko obvezno prakso v določeni pravni službi, in sicer vsako leto v drugi. Obvezno prakso morajo vsako leto opravljati drugje, in sicer enkrat na sodišču, tožilstvu, v odvetniški pisarni in upravni enoti. Zaradi tega ker so bili prisiljeni vsako leto vsaj malo delati, so po končanem študiju seznanjeni z delom v vsaj štirih različnih pravnih poklicih, občutek imajo kaj pravniško delo sploh je in kje bi v prihodnosti radi delali. V Sloveniji ni nobene obvezne prakse do pripravništva za pravosodni izpit, kar pomeni, da se študenti ne seznanijo s praktičnim delom do konca magisterija. Seveda si lahko pri nas delo poišče vsak zagnan študent, ampak v Nemčiji je to že v sistemu študija in nihče ne razmišlja ali bo delal že med študijem, saj morajo vsi opraviti obvezno prakso.

Razporeditev predmetnika

V Nemčiji so prvi štirje semestri študija (prva dva letnika) zasnovani na treh pravnih področjih, in sicer zasebnem pravu, javnem pravu ter kazenskem pravu ter njim pripadajočem procesnem pravu. Predmeti, ki obsegajo prej naštete pravne panoge, spadajo pod obvezne predmete. S petim semestrom, torej z začetkom tretjega letnika se začne specializacija in poglabljanje, saj vsak študent izbere svoje središče pravnega izobraževanja (Schwerpunkt).  Naslednji dve leti torej obsegata dodatne predmete, posebna predavanja ter pravna raziskovanja, osredotočena na izbrano pravno področje.

Študenti pa se lahko dodatno odločijo tudi za izobraževanje v tujem jeziku (Fremdsprachliche Fachausbildung), saj se vsako leto oktobra lahko vpišejo v poseben program, ki omogoča  izbirne predmete v tujem jeziku, kot npr. angleščina, španščina, francoščina in poljščina ter potem dve leti obiskujejo določen del predavanj v tem jeziku ter spoznavajo pravno ureditev v teh državah.  S tem se naučijo strokovnih izrazov ter spoznajo pravo ter pravno ureditev drugih držav, kar je v času evropeizacije ter internacionalizacije zelo pomembno. Takšni dvoletni programi, ki omogočajo določena predavanja v tujem jeziku, študente pripravijo na kasnejše delo v okolju, kjer se konstantno srečuješ s tujimi jeziki ter tujimi pravnimi sistemi. V času zaposlitve imajo torej nemški študenti prednost pri raznih odvetniških pisarnah s strankami iz tujine, pri poklicih v gospodarstvu ter tudi pri delu v organih Evropske Unije. Mnogo se jih že v času študija odloči pridobljeni znanje preizkusiti tudi v tujini, prek Erasmus izmenjav.

Namesto sklepa

Izkušnja, ki sem jo pridobila v Nemčiji, me je zaznamovala za celo življenje. Življenje ter študij v tujini ti omogočita pogled čez planke, pogled v drugačen sistem izobraževanja ter življenja. V marsičem bi se še lahko zgledovali po Nemčiji, vendar študij prava v Sloveniji prav tako nudi izjemno izhodišče za nadaljnje življenje. Če le znaš izkoristiti vse možnosti, ki ti jih študij ponuja.