Gal Gračanin in Rok Pučnik

Ministrstvo za pravosodje je strokovni javnosti posredovalo idejni osnutek Zakona o pravosodnem izpitu, ki namerava nadomestiti trenutni Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in na novo urediti področje usposabljanja pravnikov za opravljanje sodnih in pravosodnih poklicev. Čeprav je bil namen ZPDI urediti pripravništvo za diplomirane pravnike, ki bi se zaposlili na področju pravosodja, praksa kaže, da je v bistvu namenjen vsem diplomiranim pravnikom.

Pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI) tako ne predstavlja zgolj nujno potrebnega pogoja za opravljanje pravosodnih funkcij temveč pridobitev dodatne kvalifikacije s katero pravniki vstopajo na trg dela. Po drugi strani delodajalci vse pogosteje zahtevajo opravljen PDI, tudi za delovna mesta kjer ta ni potreben, saj jim predstavlja dodatno zagotovilo delojemalčeve sposobnosti in znanja. Zaradi tega se večina pravnikov po končanju študija prijavi na sodniško pripravništvo, ki tako predstavlja nekakšno nadaljevanje pravnega študija.

Temeljni cilj reforme ZPDI je preoblikovanje usposabljanja pravnikov po končanem študiju tako, da bo to namenjeno le tistim, ki bodo nameravali opravljati funkcije v pravosodju. Po novi ureditvi naj bi bilo število pravnikov s pravosodnim izpitom, ki ne bodo vključeni v pravosodje, bistveno manjše kot je sedaj, zaradi česar bo delodajalcem odvzeta možnost, da za opravljanje del, za katera zakon ne predpisuje zadevnega izpita, zahtevajo pravosodni izpit. [1]

Idejni osnutek vpeljuje spremembo terminologije, ki se bistveno razlikuje od trenutno veljavne in tako predstavlja prilagoditev dejanskemu stanju. Po novi ureditvi se bo namesto sodniškega pripravništva uporabljal pojem pravosodnega usposabljanja, namesto sodniškega pripravnika pojem pravosodnega kandidata, namesto PDI pa pojem pravosodnega izpita. S tem se bo pravosodno usposabljanje tudi terminološko odmaknilo od ureditve pripravništva po ZDR-1, kar je do sedaj v praksi povzročalo zmedo.[2]

Drugo veliko spremembo predstavlja uveljavitev vstopnega izpita, ki bo predpogoj za opravljanje pravosodnega usposabljanja na sodišču oz. državnem tožilstvu. Vstopni izpiti bodo potekali dvakrat letno v okviru Ministrstva za pravosodje, pripravila in izvajala pa jih bo Komisija za vstopni izpit.

Vstopni izpit bo trajal štiri ure in bo zgolj pisen. Prvi del izpita bo oblikovan po vzoru ameriških sprejemnih izpitov za vstop na pravne fakultete (LSAT)[3] in se bo opravljal elektronsko,[4] na drugem delu pa se bo preverjalo pravno znanje. Skupaj naj bi vstopni izpit obsegal naslednje sklope:

• preverjanje sposobnosti logičnega in analitičnega razmišljanja,
• preverjanje sposobnosti reševanja pravnih vprašanj na konkretnih primerih iz civilnega in kazenskega prava,
• preverjanje sposobnosti samostojnega oblikovanja in izražanja stališč (razprava o pravno-etični ali pravno-filozofski temi) in
• preverjanje splošne razgledanosti na področju političnega sistema parlamentarne demokracije, pravne države in pravne ureditve človekovih pravic.[5]

Minister za pravosodje, predsednik Vrhovnega sodišča in generalni državni tožilec bodo vsaki dve leti sprejeli načrt potrebnega števila pravosodnih kandidatov, na podlagi katerega bo objavljen javni poziv s številom potrebnih pravosodnih kandidatov. Na podlagi poziva se bodo pri Ministrstvu za pravosodje, Vrhovnem sodišču in Državnem tožilstvu oblikovali ločeni prednostni vrstni redi oseb za opravljanje pravosodnega usposabljanja. Kriterij za razvrstitev bo doseženo število točk, ki jih je oseba zbrala z opravljenim vstopnim izpitom, pri čemer bo morala oseba zbrati najmanj 50 odstotkov točk. Če bo imelo več oseb isto število točk, bo imela prednost oseba z višjo povprečno oceno, doseženo v času študija. Oseba, ki pri opravljanju vstopnega izpita ne bo uspešna ali bo želela popraviti uspeh, bo lahko ponovno pristopila k izpitu, vendar šele v drugem naslednjem terminu.

Naslednjo veliko spremembo predstavlja spremenjena ureditev pravosodnega usposabljanja, ki bo po novem namenjeno osebam, ki nameravajo po opravljenem pravosodnem izpitu opravljati sodniško ali državnotožilsko funkcijo, delo državnega odvetnika ali poklic notarja. Pri tem bo pravosodno usposabljanje pogoj za opravljanje sodniške funkcije in državnotožilske funkcije medtem ko bo za opravljanje dela državnega odvetnika ali notarja potrebno opraviti zgolj pravosodni izpit.[6]

Osebe, ki bodo po pravosodnem izpitu opravljale odvetniški poklic, ne bodo vključene v sistem pravosodnega usposabljanja, kar pomeni, da bodo lahko k izpitu pristopile zgolj na podlagi izpolnitve drugih pogojev, vključno z nekoliko daljšim obdobjem zaposlitve pri določenih subjektih.

Pravosodno usposabljanje bo zaradi manjšega števila kandidatov bolj poglobljeno in kvalitetnejše, kar bo hkrati razbremenilo tudi sodišča, v času pravosodnega usposabljanja pa bodo pravosodni kandidati deležni tudi predavanj, seminarjev, delavnic, preizkusov znanja ter drugih oblik usposabljanja in preverjanja, ki jih bo določil minister za pravosodje, izvajal pa jih bo Center za izobraževanje v pravosodju (CIP).

Izbrani pravosodni kandidati bodo zaradi opravljanja dvoletnega pravosodnega usposabljanja sklenili delovno razmerje pri sodišču, državnem tožilstvu, državnem odvetništvu ali notarju. Volonterskega pripravništva oz. usposabljanja nova ureditev ne pozna več.

Pravosodni kandidat se bo moral ob sklenitvi delovnega razmerja zavezati, i) da bo najpozneje v enem letu po izteku usposabljanja vložil prijavo za opravljanje pravosodnega izpita in ii) da bo po opravljenem pravosodnem izpitu sklenil delovno razmerje s sodiščem ali državnim tožilstvom za obdobje najmanj štirih let.[7]

Kdor se ne bo prijavil na pravosodni izpit v omenjenem roku, bo moral za kasnejši pristop izpolnjevati enake pogoje kot oseba, ki ni opravljala pravosodnega usposabljanja. Če oseba po opravljenem pravosodnem izpitu ne bo sklenila omenjenega delovnega razmerja, pa bo dolžna vrniti osebne prejemke v višini seštevka bruto plač, prejetih za čas pravosodnega usposabljanja.

Osnutek predlaganega zakona predvideva večje vsebinske spremembe tudi na področju pravosodnega izpita. Nanj se bo oseba lahko pristopila na dva načina: i) opravljeno pravosodno usposabljanje, ali ii) opravljanje pravniških del v trajanju najmanj 32 mesecev pri sodišču, Sodnem svetu, državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, odvetniku, notarju ali Ustavnem sodišču oziroma v trajanju najmanj pet let v drugem državnem organu ali organu lokalne samouprave, opraviti pa bo potrebno tudi obvezne oblike zgoraj omenjenega izobraževanja in preverjanja znanja.

Pravosodni izpit se bo opravljal zgolj pisno[8] in bo obsegal izdelavo dveh pisnih nalog (iz kazenskega in civilnega prava) ter preverjanje znanja in usposobljenosti z vidika praktične uporabe predpisov na treh izmed naslednjih sedmih področij:

• civilno pravo z mednarodnim zasebnim pravom in civilno procesno pravo z nepravdnim, zapuščinskim in izvršilnim postopkom
• gospodarsko pravo z meničnim in čekovnim pravom, pravom intelektualne lastnine ter insolvenčnimi postopki,
• delovno in socialno pravo,
• kazensko pravo in kazenski postopek s pravom o izvrševanju kazenskih sankcij ter osnovami kriminologije in prekrškovno pravo,
• ustavno pravo in pravna ureditev človekovih pravic ter organizacija pravosodja s sodnim redom,
• evropsko pravo s postopki o predhodnih vprašanjih v pravu Evropskih skupnosti,
• upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor.[9]

V okviru pisnih nalog bodo kandidati izdelali osnutke meritornih sodnih odločb prve stopnje na podlagi konkretnih primerov iz sodne prakse. Za posamezno pisno nalogo bo na voljo osem ur, za preverjanje znanja posameznega področja pa dve uri. Dovoljeno bo uporabljati zakone in druge predpise. Za vsako pisno nalogo in za vsako izbirno področje bosta določena dva ocenjevalca. Pisni ugovor bo mogoč v treh dneh od seznanitve z oceno, o njem pa bo odločal predsednik Komisije za pravosodni izpit ob predhodni obrazložitvi ocenjevalcev. Tako kot po veljavni ureditvi bo mogoče pravosodni izpit dvakrat ponavljati.

Zaradi velikih sprememb, ki jih prinaša predlagani osnutek je v osnutku posebno mesto namenjeno tudi ureditvi prehodnega obdobja. Sodišča bodo sprejemala sodniške pripravnike po dosedanji ureditvi še do 31.12.2019.[10] Zadnji rok za vložitev zahteve za opravljanje PDI po ZPDI bo 31.12.2022, zadnji izpitni rok za PDI pa bo izveden v prvi polovici leta 2023.

Priprave za izvajanje novega zakona se bodo začele v drugi polovici leta 2020. Prvi termini za opravljanje vstopnega izpita so določeni za prvo polovico leta 2021, nakar bo objavljen javni poziv za opravljanje pravosodnega usposabljanja, ki se bo začelo izvajati v začetku leta 2022.[11]

Popravek dne 29.11.2017: V predzadnjem odstavku je bil popravljen datum za vložitev zahteve za opravljanje PDI iz 31.12.2021 na 31.12.2022.

[1] Iz osnutka ni jasno ali bo tak pogoj tudi zakonsko prepovedan, drugače se zdi, da ukrep ne bo imel želenega učinka.

[2] Po ZDR-1  je pripravništvo namenjeno usposabljanju za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, medtem ko je pripravništvo po ZPDI namenjeno usposabljanju za pristop na PDI in poznejšemu opravljanju pravosodne funkcije.

[3] Tako imenovan The Law School Admissions Test – LSAT.

[4] To naj bi bilo še stvar izvedbe in bo urejeno v podzakonskem predpisu, ki ga bo sprejel Minister za pravosodje.

[5] 12. člen idejnega osnutka Zakona o pravosodnem izpitu.

[6] Pri pripravi reforme ostaja vprašanje možnih prehodov med različnimi pravniškimi poklici (predvsem, ko bi oseba, ki je opravila pravosodni izpit brez predhodnega pravosodnega usposabljanja, želela postati sodnik ali državni tožilec). Zanje bo verjetno določen poseben selekcijski postopek in usposabljanje.

[7] V francoski ureditvi se kandidat zaveže opravljati pravosodno funkcijo najmanj 10 let.

[8] Idejni osnutek zakona ne argumentira, zakaj bo izpit zgolj ustni. Francija, Avstrija, Nemčija in druge države ga namreč še vedno imajo.

[9] 32. člen idejnega osnutka Zakona o pravosodnem izpitu.

[10] Kar pomeni, da bodo študentje letošnjega četrtega letnika zadnja generacija, ki bo še lahko opravljala pripravništvo po trenutni ureditvi.

[11] Zaradi poznega začetka izvajanja novega programa bodo trenutni študentje tretjega letnika na opravljanje pravosodnega usposabljanja čakali leto in pol.