Dne 15. avgusta je namestnica šerifa na jugu Floride, ko se je odzvala klicu na pomoč, naletela na bizaren prizor. 19-letni Austin Harrouff je sedel nad truplom moškega in mu z zobmi trgal kožo z obraza. Namestnica je nad mladim študentom uporabila paralizator, ki pa je bil brez učinka. Potrebna je bila pomoč še treh namestnikov in policijskega psa, da so lahko obvladali mladega Austina, ki je »spuščal živalske zvoke in renčal« ter »kazal nenormalno raven moči«. Austin naj bi tistega večera zaužil sintetično psihotropno snov poznano pod imenom flakka, nakar naj bi z žepnim nožem ubil nič sluteči zakonski par, ki je preživljal večer v garaži svoje hiše, in nato še zabodel njunega soseda, ki je hotel posredovati.[1]
Na drugi strani Atlantika, v jugovzhodni Angliji, pa si je sovrstnik Austina, domnevno pod vplivom sintetične droge mefedrona, potem ko naj bi napadel lastno mater, odrezal spolovilo. Ko je policija po klicu matere prihitela do hiše, je našla mladeniča, ki je visel z okna spalnice in krvavel iz mednožja.[2]
Omenjeni psihotropni substanci sta samo dve izmed mnogih kemijskih snovi, ki so bile sintetizirane z namenom, da bi obšle zakonodajo, katere namen je kontrola in prepoved psihotropnih snovi. Z dodajanjem različnih molekul in atomov bolj znanim in prepovedanim psihotropnim snovem, nastajajo nove snovi, ki imajo podoben ali celo identičen učinek, a vendar sta njihova proizvodnja in promet dovoljena, ker niso izrecno navedene v zakonih ali podzakonskih aktih, ki določajo katere psihotropne snovi so prepovedane droge. Kot primer lahko navedem katinon, ki je aktivna snov v rastlini kat, ki jo uživajo na področju Jemna in Etiopije že več stoletij. Katinon in kat sta v Sloveniji bila uvrščena na seznam mamil leta 1998 skladno z Odločbo o seznamu mamil[3], sprejeto na podlagi prej veljavnega Zakona o proizvodnji in prometu z mamili[4]. Kasneje sta bila uvrščena na seznam prepovedanih drog z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog[5] (1999), ki je bila sprejeta v skladu z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami[6], ki je nadomestil prej omenjeni zakon. Pozneje se je na spletu pojavil mefedron, ki je derivat katinona. V Sloveniji je bil mefedron opredeljen kot prepovedana droga leta 2013 z Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog[7]. Temu je sledil pojav 3-klorometkatinona (3-CMC) na spletnem trgu, ki se od zgoraj omenjega mefedrona razlikuje samo po molekuli klora, ki je pritrjena na benzenski obroč namesto metilne skupine. 3-klorometkatinon je bil uvrščen na seznam prepovedanih drog letos marca z novelo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog[8]. Iz tega primera lahko vidimo, kako se proizvajalci psihotropnih snovi spretno izogibajo zakonodaji z manjšimi spremembami v kemijskih strukturah že prepovedanih psihotropnih snovi.
Klasični sistem opredeljevanja prepovedanih drog s taksativnim naštevanjem snovi bodisi v zakonu bodisi v podzakonskem aktu, ne more uspešno slediti dinamiki razvoja takšnih novih psihotropnih snovi kot sta mefedron in 3-klorometkatinon. Zaradi tega so v Združenih državah in tudi v nekaterih drugih državah vključili v zakone določbe, ki med prepovedane droge uvrščajo tudi snovi, ki so podobne snovem izrecno uvrščenim na sezname prepovedanih drog. Tako so v Združenih državah v Zakonu o nadzorovanih snoveh (Controlled substances act) psihotropne snovi uvrščene na pet seznamov nadzorovanih snovi (Schedule I, II, III, IV in V), a vendar se kot nadzorovane snovi štejejo tudi snovi, neuvrščene na sezname, ki so namenjene človeškemu uživanju, in izpolnjujejo naslednje zahteve: (1) imajo kemično strukturo bistveno podobno kemični strukturi nadzorovane snovi na seznamu I ali II; (2) imajo učinek na centralni živčni sistem bistveno podoben ali intenzivnejši kot nadzorovana snov na seznamu I ali II; (3) imajo predstavljen ali nameravan učinek bistveno podoben ali intenzivnejši kot nadzorovana snov na seznamu I ali II. Te snovi zakon poimenuje kot "analoge nadzorovanih snovi".[9] [10]
Kljub takšni ureditvi, ki naj bi zajela tudi snovi, ki niso izrecno navedene na seznamih nadzorovanih snovi, so proizvajalci in distributerji v Združenih državah odkrili načine, kako se izogniti takšni zakonodaji. Ker se zahteva, da morajo snovi biti namenjene človeškemu uživanju, da jih lahko štejemo kot analoge, so distributerji preprosto začeli vključevati na embalaže, v katerih se prodajajo psihotropne snovi, napis »ni za človeško uživanje« in jih pričeli prodajati kot kopalne soli ali hrano za rastline. Posledično lahko preprodajalci pred sodiščem ugovarjajo, da jih niso prodajali za človeško uživanje, ampak za kopanje in vrt.[11]
Naslednje težave so se pokazale pri zahtevah, da morajo analogi: (1) imeti kemično strukturo bistveno podobno kemični strukturi nadzorovane snovi na seznamu I ali II; (2) imeti učinek na centralni živčni sistem bistveno podoben ali intenzivnejši kot nadzorovana snov na seznamu I ali II; (3) imeti predstavljen ali nameravan učinek bistveno podoben ali intenzivnejši kot nadzorovana snov na seznamu I ali II.
V primeru USA v. Damon S. Forbes so bili obdolženci obtoženi, zaradi distribucije alfa-etiltriptamina (AET), ki bi naj bil po navedbah države analog dimetiltriptamina (DMT) in dietiltriptamina (DET), ki sta oba navedena na seznamu I nadzorovanih snovi. Država je zatrjevala, da mora biti izpolnjena samo ena izmed zahtev, da lahko opredelimo snov kot analog. Sodišče je zavzelo nasprotno stališče in navedlo, da morajo biti izpolnjene zahteve (1) in ena izmed zahtev (2) ali (3). V nasprotnem primeru bi lahko distribucija snovi, ki nimajo psihotropnih učinkov, vodila v kazenski pregon, če bi te imele samo kemijsko strukturo bistveno podobno snovi na seznamu. Kava, alkohol in nikotin, ki pa nimajo kemijske strukture bistveno podobne nobeni snovi na seznamu, pa bi bili analogi, ker imajo učinek podoben nekaterim snovem na seznamu. Tudi prodajanje sladkorja v prahu bi lahko bilo kaznivo, če bi prodajalec reklamiral, da ima sladkor učinek bistveno podoben učinku nadzorovane snovi na seznamih I ali II. Zaradi tega je sodišče zavrnilo navedbe države, da mora biti izpolnjen samo eden izmed treh pogojev.[12]
Nadalje se je sodišče v istem primeru ukvarjalo z ugovori obrambe, da zakon ni dovolj določen ali je alfa-etiltriptamin analog. Obramba je navedla primer U.S. v. Jackson, v katerem je sodišče presojalo ali je izraz »kokain baza« (»cocaine base«) dovolj določen. Ker naj bi izraz "kokain baza" imel v znanstveni skupnosti splošno sprejet pomen, ki bi ga obdolženi lahko poznal, je sodišče v tem primeru razsodilo, da je izraz "kokain baza" dovolj določen. V primeru U.S. v. Damon S. Forbes pa je sodišče prišlo do zaključka, da v znanstveni skupnosti ni konsenza ali je kemijska struktura alfa-etiltriptamina bistveno podobna dimetiltriptaminu ali dietiltriptaminu. Obramba je predložila zapriseženi izjavi dveh doktorjev nevrofarmakoloških znanosti, v katerih sta zatrjevala, da alfa-etiltriptamin ni stuktruno bistveno podoben dimetiltriptaminu in dietiltriptaminu, ker ga ne moreš sintetizirati z manjšimi spremembami v molekulah dimetiltriptamina in dietiltriptamina. Poleg tega sta navedla, da je mehanizem preko katerega alfa-etiltriptamin vpliva na centralni živčni sistem bistveno drugačen od dimetiltriptamina in dietiltriptamina. Na drugi strani pa je država predstavila mnenje kemika Uprave za boj proti drogam (Drug enforcement administration), ki je zatrjeval, da je alfa-etiltriptamin strukturno bistveno podoben dimetiltriptaminu in dietiltriptaminu, ker si delijo isto strukturno jedro. Spet drugi kemik Uprave za boj proti drogam pa je navedel, da je alfa-etiltriptamin primarni amin, medtem ko sta dimetiltriptamin in dietiltriptamin terciarna amina, kar pomeni, da si niso strukturno bistveno podobni. Sledeč temu je sodišče razsodilo, da ni konsenza v znanstveni skupnosti, kar pomeni, da obdolženci sploh niso imeli možnosti, da se v naprej prepričajo ali je kemijska struktura alfa-etiltriptamina bistveno podobna kemijski strukturi dimetiltriptamina in dietiltriptamina ter posledično ali je distribucija alfa-etiltriptamina legalna oziroma nelegalna.[13]
Problem interpretiranja »bistveno podobne kemijske strukture« se je pojavil tudi v primeru U.S. v. Roberts, kjer je sodišče na prvi stopnji odločilo, da butandiol (BD) ni analog gama hidroksi butanojske kisline (GHB), kljub temu, da se razlikujeta samo v dveh atomih, saj ta atoma znatno vplivata na kemijske lastnosti molekul. Sodišče ni upoštevalo navedb države, da se butandiol po zaužitju metabolizira v gama hidroksi butanojsko kislino, ker naj bi to brisalo meje med elementoma »kemijske strukture« in »farmakološkega učinka«, ki sta ločena. Prvo se mora dokazati, da imata molekuli bistveno podobni kemijski strukturi, in potem, da imata molekuli bistveno podobna farmakološka učinka. Na drugi stopnji so sodišče bolj prepričali argumenti države, kar je vodilo v spremembo sodbe prve stopnje.[14] Kasneje so tudi nekatera druga sodišča kritizirala sodbo prve stopnje v primeru U.S. v. Roberts in poudarjala, da je bistveno v kaj se razgradi molekula v telesu, saj se država bori proti učinkom, ki ga imajo molekule na telo in ne proti kemijski strukturi molekul.[15]
V Sloveniji so prepovedane droge opredeljene v 2. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami[16], ki določa, da so prepovedane droge rastline in substance, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi IN so opredeljene v seznamu, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenija (zadnji je bil sprejet leta 2014 in dopolnjen marca letos). V zakonu ni člena, ki bi zajemal tudi podobne snovi s podobnimi učinki, kar seveda pomeni, da so vse novo sintetizirane psihotropne snovi dovoljene, dokler niso vključene na seznam prepovedanih drog. Kot smo videli iz sodne prakse v Združenih državah, analogne določbe niso nujno najboljša rešitev za boj proti takšnim snovem, ker povzročajo nekatere težave. V Združenem kraljestvu sta Neodvisni znanstveni odbor za droge in Komisija za politiko glede drog sprejela skupno poročilo v katerem izpostavita nekatere izmed težav v zvezi z analognimi določbami: (1) pri analogih prepovedanih drog je potrebna sodba, da se dokončno utrdi, da je snov analog prepovedane droge, medtem ko je pri izrecno navedenih snoveh to jasno od začetka, kar pomeni, da se analogi prepovedanih drog določajo retroaktivno; (2) interpretacija kaj pomeni, da so si snovi "bistveno podobne"; (3) sodbe, s katerimi sodišča razglasijo snov kot analogno, ne zavezujejo druga sodišča; (4) nekatere snovi so unikatne in niso podobne nobeni snovi, ki je uvrščena na seznam (npr. aktivne snovi v rastlini Salvia divinorum); (5) ugotavljanje psihotropnosti v primeru odsotnosti publikacij znanstvenih podatkov, kar je pogost pojav v primeru novo sintetiziranih psihotropnih snovi; (6) negativen vpliv na medicinske raziskave, ker bi snovi, ki bi ustrezale opisu analognih snovi, bile izvzete iz raziskav.[17] Ustreznejša rešitev za boj proti takšnim psihotropnim snovem v Sloveniji bi bila hitrejše dopolnjevanje seznama prepovedanih drog, za kar bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje z nevladnimi organizacijami, večja angažiranost vlade in tudi spremljanje razvoja v zvezi z novo sintetiziranimi psihotropnimi snovmi v tujini, saj se vse nove snovi najprej pojavijo v tujini preden prispejo v Slovenijo.
[1] K. S.; »Petdolarska blaznost« - mamilo, ki uživalce požene v skrajnost; (14. 9. 2016); Dostopno na: http://www.rtvslo.si/svet/petdolarska-blaznost-mamilo-ki-uzivalce-pozene-v-skrajnost/400537
[2] Withnall A.; Student home from university »cut off his own penis and stabbed his mother while high on mephedrone«; Independent; (14. 9. 2016); Dostopno na: http://www.independent.co.uk/student/news/student-home-from-university-cut-off-his-own-penis-and-stabbed-his-mother-while-high-on-mephedrone-9049219.html
[3] Odločba o seznamu mamil, Ur. l., Št. 5/98
[4] Zakon o proizvodnji in prometu z mamili, Ur. l. SFRJ, Št. 55/78 s spremembami in dopolnitvami
[5] Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Ur. l. 49/00
[6] Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Ur. l., Št. 108/99 s spremembami in dopolnitvami
[7] Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, Ur. l., Št 62/13
[8] Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, Ur. l., Št 22/16
[9] § 813, United States Code 21,
[10] § 802 (32)(A), United States Code 21,
[11] Sathappan, H., The federal controlled substances analogue act: An antiquated solution meets an evolving problem, (15. 9. 2016), Dostopno na: http://moritzlaw.osu.edu/students/groups/osjcl/amici-blog/the-federal-controlled-substances-analogue-act-an-antiquated-solution-meets-an-evolving-problem/
[12] USA v. Damon S. Forbes et al. (1992) 806 F. Supp. 232
[13] Ibid.
[14] Sathappan, H., The federal controlled substances analogue act: An antiquated solution meets an evolving problem, (15. 9. 2016), Dostopno na: http://moritzlaw.osu.edu/students/groups/osjcl/amici-blog/the-federal-controlled-substances-analogue-act-an-antiquated-solution-meets-an-evolving-problem/
[15] Ibid.
[16] Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Ur. l., Št. 108/99 s spremembami in dopolnitvami
[17] King L. A., Nutt D., Singleton N., Howard R.; Analogue controls: An imperfect law, Indipendent Scientific Committee on Drugs in UK Drug Policy Commission, (17. 9. 2016), Dostopno na: http://www.ukdpc.org.uk/wp-content/uploads/Analogue-control-19.06.12.pdf