Veščine debatiranja
V mesecu februarju je bila na Pravni fakulteti organizirana javna debata študentov proti profesorjem. Tema debate je bila legalizacija evtanazije. Namen debate ni bilo zgolj prikazati soočenja debaterjev, ampak predstaviti nasprotujoča si mnenja, ki vseeno na vsaki strani nosijo legitimno podporo.
Debata, kraj za srečevanje nasprotij in zdravo iskanje rešitev. Pravni sistem je v velikem delu zasnovan na podlagi načela avtoritete, ki pa lahko kot ena izmed napak argumentiranja v filozofiji, zelo hitro debato omeji ali celo zaustavi. Maneverski prostor za razreševanje pravnih problemov je zato zelo majhen, vendar pa se mi glede na pomen dela, ki ga opravljajo vsi pravniki, zdi pomembno, da ima vsak sposobnost kritičnega in analitičnega mišljenja ali - celo bolje - izražanja. Osebno se zavedam, da moje sodelovanje na vajah prof. Ambroža, niakkor ne bi bilo mogoče ali vsaj enako priduktivno, če ne bi predhodno o vprašanjih vloge države in legitimnosti zakonski določb razmišljala v okviru debatnih turnirjev.
»Velikokrat me po kakšni javni debati kolegi sprašujejo, kako lahko tako vneto in samozavestno zagovarjam stališče, ki ni tudi moje osebo. Po navadi hitro odvrnem, da je tudi eden izmed ciljev debate argumentiranje stališč, s katerimi se ne strinjamo. Še več. Pogosto se zgodi, da debaterji po debati spremenijo svoja osebna stališča, saj so se bili »prisiljeni« poglobiti v določeno tematiko in iskati razloge za in proti. Tudi delo pravnika je podobno. Osebno morda še celo raje zagovarjam stališče, s katerimi se ne strinjam, saj nisem vezan na svoje predhodno mnenje. To je lahko oblikovano že na podlagi ene slabe izkušnje, ali pa samo na podlagi splošnega občutka. Poleg tega se je tako mogoče izogniti pretiranim vplivom čustev med govorom, s čimer javni nastop postane stabilnejši in namesto na patosu temelji na logični zasnovi.« Klemen Starič
Tekmovalne debate, ki se za študente odvijajo predvsem na mednarodnem nivoju, so namenjene visoko motiviranim posameznikom, ki so pripravljeni razvijati svoje sposobnosti in na poti dobiti brco ali dve v svojo samopodobo. Sčasoma pa debaterke in debaterji začnejo izkazovati nadpovprečne govorniške sposobnosti, kritično mišljenje in raziskovalne sposobnosti na ravni zasebnih detektivov.
Na resnejši noti, strake sodnega postopka imajo dolžnost, da pripravijo dokazno gradivo, argumente in pa strategijo, ki bo potencialno privedla do zadovoljive odločitve sodišča. Zelo podobno raziskovalno delo vsakič opravljajo debaterji, kar debato naredi najprimernejšo podlago za oblikovanje uspešnih pravnikov.
Za začetek; odvetniki si načeloma ne izbirajo strani, ki jo bodo v sporu zastopali, ampak je ta določena in enako velja za debato. Pripravljenost na zagovarjanje katerekoli strani debatne trditve omogoča debaterjem bolje razumevanje nasprotnika in iskanje legitimnih argumentov na obeh straneh. Za zmago ni nujna zgolj dobra vzpostavitev svojega določenega stališča, ampak tudi zavračanje dejansko relevantnih argumentov nasprotnika. Predhodno poznavanje stališča druge strani omogoča boljše in hitrejše replike na njihove argumente.
Na začetku debate se razloži problem, ki naj bi ga debata reševala, postavi se definicija pomembnih pojmov v debati, okvir relevatnih tem pogovora in načrt za razreševanje danega problema. Te temeljni sklopi so ključni za debato, za zmago pa jih mora vsaka stran upoštevati, tako strogo kot če bi šlo za zakonsko določbo. Kazensko pravo podobno deluje na podlgai zakonov in Ustave, a znotraj posameznih določb se vseeno zahteva presoja dejanskega stanja in skaldnosti z zakonskimi znaki.
Podlaga vsake dobre debate je raziskovanje področja, ki se obravnava. Raziskovanje statistik in iskanje dokazov igra vlogo kot podpora argumenta. Dolžnost temeljite raziskave precedensov in drugih relevantnih določb se pojavlja tudi v pravniškem svetu.
Z raziskavami utemeljeni argumenti pa sami zase niso dovolj za dejansko zmago, saj je potrebno nenazadnje vzpostaviti tudi relevantnost argumentov, za kar je potrebna dobra strategija. Debaterji morajo že pred začetkom debate razumeti kako zmagati. Za to je načeloma potrebna kontekstualizacija argumentov, kar se najlažje doseže preko pripovedi zgodbe, ki utemelji potrebnost argumentov lastne strani in vzpostavi razloge, ki dokažejo manjpomembnost argumentov nasprotnika.
Tovrstne analize so pomembne za boljše pravniško delovanje, razumevanje postopka in posledično postavljanje zmagovalne strategije, čemur nato sledi oblikovanje teoretičnih argumentov podprtih z dokazi, so vse dejavnosti, skaterimi se dnevno srečujejo tožilci in odvetniki.
Pri razvoju strategije je najprej potrebna premišljena razlaga problema in razrešitve, za katero se debatna stran poteguje. V podporo tej teoriji se nato postavi argumente, ki morajo biti kreativni, prepričljivi, a vseeno dovolj natančni za praktično predstavo delovanja rešitve. Že pri interpretaciji zakonov morajo sodniki in drugi pravniki veliko pozornost nameniti podrobnostim in kontekstu, pri uporabi zakonskih določb pa je dejansko temeljna povezava abstraktnega z dejanskim.
Mehanizmi za zmagovanje debate pa so seveda odvisni od vrste debate, v katero se spuščamo. Odvetniki in tožilci morajo prav tako v primerih prepoznati zmagovalno strategijo za svojo stran in temu tudi prilagoditi dokazno gradivo in argumente, ki jih s tem predstavljajo.
Podlaga, v smislu strategije, argumentov in raziskave, ki jo debaterji pripravijo za debato, pa še ni absolutni zmagovalni element. Retorične sposobnosti so dodaten talent debaterjev. Definicija dobrega govora oz. govorniških sposobnosti v debati zavzema predvsem prepričljivost in pa pogosto hitro govorjenje, saj so časovne omejitve ovira za vsakega govorca. Na podlagi lastnih izkušenj sicer ne morem zatrditi, da so stranke v postopku pred sodiščem retoriki našega časa, vendar pa debata omogoči debaterjem boljše in hitrejše izražanje, tudi ko gre za razlage kompleksnejših konceptov.
Večina debaterjev s tekmovanji doseže prepoznavne nadpovprečne govorniške sposobnosti. Dodatno pa prepričljivost govora podpre še visoka inteligenca in oster razum, ki sta nujno potrebna za uspešno sodelovanje v debatah. V začetnih stadijih debatne kariere seveda vsi debaterji še ne dosežejo najvišjega nivoja debate, ki bi jim omogočil uspeh na vsakem koraku. Vendar pa želja po širjenju obzorij in razvoj sposobnosti ženeta debaterje, da se izboljšujejo! Za visoko tekmovalne turnirje mora biti posameznik delaven, inteligenten, sposoben retorik in motiviran. Zadnja lastnost ne vodi do uspeha zgolj v debati, ampak enako velja za druga področja življenja. Motivirane osebe, ki so pripravljene vztrajati, raziskovati, brati, trpeti udarce po lastni samopodobi, z namenom, da se izoblikujejo v vrhunske debaterje; lahko enako predanost pokažejo tudi v pravni karieri, ki zahteva podoben postopek mišljenja, priprave na delo in sposobnost prepričljivega nastopanja pred drugimi (avtoritativnimi) osebami.
Kontinentalni sistem šolanja na pravnih fakultetah je znan po delovanju ex cathedra, kar na splošno ne daje tako velike vloge študentom. Medtem ko je v anglo-saškem sistemu dejansko velik del predavanj sestavljen iz pripravljenega materiala, ki je nato le podlaga za debato v predavalnici; so pri nas temu namenjene zgolj vaje in še to izključno pri določenih predmetih. Razumljivo ima tudi naš sistem svoje prednosti, vendar pa menim, da bi lahko imeli več spodbude za kritično mišljenje in dejansko ocenjevanje pravnega sveta okoli sebe. Pomanjkanje ostrih umov v družbi in tudi med pravniki nenazadnje priprelje do pretirano paternalističnega odnosa države do posameznika in oženja naših pravic.