Sprašuje Jurij Novak.

Sedanja zaposlitev je že tvoja tretja služba v manj kot dveh letih. Kako je potekala tvoja turbulentna zaposlitvena pot?

Že od samega začetka nisem natančno vedel, kaj hočem. Moj primarni cilj je bil čim hitreje priti do pravosodnega izpita, zato sem si na začetku, kljub boljšim ponudbam za svojo prvo službo, izbral sodišče. Moje povprečje ocen ni bilo ravno bleščeče, zato sem izbral službo, za katero sem predvideval, da me bo najhitreje privedla do PDI. Na sodišču sem delal kot pripravnik v službi za brezplačno pravno pomoč, zaposlen pa sem bil za določen čas desetih mesecev, ker sem nadomeščal kolegico na porodniškem dopustu. To službo sem moral zamenjati, ker delovnega mesta po tem, ko bi se oseba, ki sem jo nadomeščal, vrnila s porodniškega dopusta, ne bi bilo več. Zadnje tri mesece sem ocenil, da bom kmalu potreboval novo službo, zato sem se prijavil na čisto vse razpise.

“ Brez skrbi glede ocen, te so bolj pomembne v javnem sektorju, v zasebnem sektorju pa imajo prednost osebe, s katerimi je lažje sodelovati na daljše časovno obdobje. ”

In kako je šlo?

Več razgovorov imaš, več stvari vidiš. Potencialen delodajalec te npr. ne vpraša čisto nič ali pa sam govori cel čas, da niti do besede ne prideš. Najpogosteje ima standarden vprašalnik, na podlagi katerega poskuša ugotoviti tvojo osebnost. Iskal sem takšno službo, pri kateri ne bi imel nobene prekinitve po zaključku prve zaposlitve. Zato sem ponudbo Centra za socialno delo takoj z veseljem sprejel.

Kakšna je bila tvoja zaposlitev na Centru za socialno delo?

Pretežno sem se ukvarjal s postavljanjem skrbnikov za posebni primer, vodenjem upravnega postopka. Sodelavcem, drugim socialnim delavcem, sem pomagal pri strokovnih pravnih vprašanjih. To sem počel pol leta, toda že po petih mesecih so me poklicali iz večje gospodarske družbe, kamor sem se tudi prijavil in kjer sem tudi imel razgovor. Ponudili so mi zaposlitev za nedoločen čas in z boljšo plačo. Bile so tudi nove možnosti, da se še kaj zanimivega naučim. Zato sem sprejel.

Ko sva že pri plači, ali mi zaupaš številko?

Poslovna skrivnost. V javnem sektorju je plača določena, medtem ko v gospodarstvu ni tako. Odvisna je od tega, kako se človek zna prodati in od tega, kakšen profil gospodarska družba išče. Treba se je znati dobro izpogajati.

Katera služba izmed naštetih ti je najbolj všeč?

To je težko reči. Vsaka me je na nek način osrečevala. Z delom nimam težav. Ne maram se učiti, delam pa z veseljem. Dokler imaš dobre sodelavce in dobro delovno okolje, ni zelo pomembno, kaj počneš. Številni pravniki dolgo časa ne dojamejo, da je razlika med tem, ali je pravo njihov poklic ali njihova služba. Zame je pravo služba.

Ali lahko izjavo, da je pravo zate služba, malce obrazložiš?

Poklic je nekaj, za kar se človek čuti poklicanega in do tega čuti izrazito pripadnost, človek k temu stremi tudi izven službe. Služba pa je način, kako priti do zaslužka. Svojo službo imam seveda rad, vendar izven službe pravu ne posvečam dosti pozornosti ali časa.

Vrniva se malo k pravnim temam. Kakšne so tvoje pravne zadolžitve v pravni službi velike gospodarske družbe?

Vsako pravno področje se prej ali slej pojavi. V nobeno področje pa se ni mogoče zadostno poglobiti, tako kot sem se lahko na sodišču in CSD. Vsak problem se obravnava samo površinsko, časa za preučitev celotnega področja ni. Osredotoča se na praktičen problem, ne pa na teorijo, ki stoji v ozadju.

Nam opišeš kakšen tipičen problem?

Razni odškodninski zahtevki. Ne ukvarjam se s štirimi predpostavkami odškodninske odgovornosti, iščem samo luknje v zahtevku. Velik poudarek je na dejanskem stanju, kako so stvari potekale. Ukvarjam se tudi z upravnimi postopki, kazenskim pravom, delovnim pravom itd. Obravnavam tudi številne pogodbe civilnega in gospodarskega prava (najemi, krediti). Skratka: vse.

Torej si obupal nad PDI?

Ne, to zagotovo pride na vrsto, ampak pod drugačnimi pogoji. Namesto da bi ostale cilje prilagajal PDI, pač PDI prilagajam ostalim ciljem.

Ali so v gospodarstvu kakšne posebnosti glede delavnika?

V gospodarstvu je pomembno, da je delo narejeno. Nadure so pogoste, niso pa stalnica. Delovni teden obsega malo več kot 40 ur. Druga posebnost je, da smo v nasprotju z delom v javnem sektorju precej bolj podvrženi rokom. Ves čas lovimo roke.

Žal se tudi ta intervju bliža dolžinskemu roku. Imaš kakšen »romantičen« spomin na tvoja študijska leta?

Faks je bil zame simpatična izkušnja, ni pa mi predstavljal neke prioritete v tistem obdobju mojega življenja.

Preteklost sva torej pustila za seboj. Kaj pa načrti za prihodnost, za nadaljnjo kariero?

Trenutno sem zelo zadovoljen s tem, kjer sem, nimam nobenih načrtov za kakršne koli spremembe. Po dveh menjavah službe v dveh letih lahko povem, da to ni najbolj zabavna stvar. Nikoli pa ne veš, kaj pride.

Bi za konec povedal kaj v spodbudo prihodnjim rodovom pravnikov?

Brez skrbi glede ocen, te so bolj pomembne v javnem sektorju, v zasebnem sektorju pa imajo prednost osebe, s katerimi je lažje sodelovati na daljše časovno obdobje. Na razgovorih v gospodarstvu me skoraj nikoli ni nihče vprašal za povprečje, na razgovorih v javnem sektorju pa večinoma. Če se nekdo vidi v pravu, je to tako obsežno področje, da bo zagotovo našel področje, ki je zanj interesantno. Ko najdeš nekaj takega, se s tem tudi z veseljem ukvarjaš.