Sprašuje Jurij Novak.
Netaktno, direktno vprašanje, da prelomiva led. Koliko si plačan?
Plača odvetniških pripravnikov znaša od zakonsko določenih 820 evrov do okvirno 1200 evrov neto. Moja povprečna plača je v zgornji polovici tega razpona. Naj dodam, da plača vsebuje fiksni in fleksibilni del, zato se nekoliko spreminja. Odvisna je od razmer na trgu in lastnega angažmaja.
Kakšna je bila pot do zaposlitve po diplomi?
Službo sem iskal približno pol leta. Najprej sem nediskriminatorno pošiljal prošnje, kasneje pa sem osredotočil na odvetniške pisarne, gospodarske družbe in pravno-ekonomske svetovalnice. Tri ponudbe sem zavrnil, ker so bili pogoji dela nenavadni. Prek znanke, sicer odvetnice, sem izvedel, da moj sedanji delodajalec išče odvetniškega pripravnika ali kandidata. Prijavil sem se, šel na razgovor, rešil sem nekaj testov (pisanje tožbe, pisanje pravnega mnenja) in, v konkurenci še približno petih iskalcev službe, dobil službo. Moram reči, da sem šele po začetku dela v tej pisarni spoznal, da sem prišel v zelo kvalitetno pisarno, ki šteje za vrhunsko. Tako da sem kar ponosen, da sem službo dobil in jo tudi obdržal.
“ Idealna zaposlitev je v srednje veliki pisarni. Manjše pisarne se običajno fokusirajo samo na določen specifičen pravni segment, določen tip zadev in le na nekaj strank. ”
Kakšne so tvoje zadolžitve?
To delo opravljam že več kot dve leti. Imam pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pisarna je specializirana predvsem za finančno in bančno pravo, zato pišemo predvsem pravna mnenja in pripravljamo pogodbe, nekoliko manj pa imam stika s sodiščem, razen v insolventnih postopkih. Pisarna je zelo mednarodno usmerjena, svetuje tudi glede tujega prava v okviru strokovnih zmožnosti. Sam prevzamem predvsem manj zahtevne primere (tudi po tujem pravu), pri težjih pa sem bolj v pomoč starejšim kolegom (oz. znotraj večjega projekta prevzamem kakšno manjšo zadevo), včasih pa kakšno zadevo vodim samo organizacijsko.
Kako poteka tvoj običajni delavnik?
Delati začnem med osmo in deveto uro zjutraj. Najprej pregledam elektronsko pošto in opravim kakšno krajšo zadevo (tipična so npr. manj zahtevna vprašanja strank). Nato me čaka nekaj tipičnih dolgočasnih pripravniških opravil, npr. pregled Uradnih listov RS in EU ter pregled teorije. Sledi pisanje pravnih mnenj, tožb, prijav v stečaj, pregled pogodb. Zaključim, če se le da, okoli petih. So pa tudi situacije, ko je veliko dela ali je treba loviti roke, takrat je seveda potrebno delati tudi dalj časa, včasih tudi doma.
Torej grozljivi miti o celonočnem delu odvetniških pripravnikov ne držijo?
Pri nas ne. Seveda pa se je že zgodilo, da je bilo treba zaradi pomanjkanja časa ostati v pisarni ali delati doma tudi po polnoči. Naj dodam, da sem predvsem prvo leto zaposlitve delal več kot sedaj, moram pa priznati, da se študij (vezan bolj ali manj ozko na konkretno delo) šteje za opravljanje dela in tudi ustrezno nagradi.
Ali imaš kaj prostega časa med delom?
Noben problem ni skočiti na kosilo ali iti ven, če imam kakšen nujen opravek. Ta čas pa moram seveda nadoknaditi kasneje.
Ali se lahko izven službe posvečaš še čemu?
Lahko. Vpisan sem npr. na bolonjski magistrski študij na Ekonomski fakulteti. Pisarna me pri tem celo podpira (s plačilom polovice šolnine, pred izpiti mi omogoči tudi kakšen dan študijskega dopusta). Seveda pa imam manj prostega časa kot v študijskih letih.
Ali je služba izpolnila tvoja pričakovanja?
V precejšnji meri.
Kako se razumeš s kolegi?
V redu.
Ali obstajajo kakšna trenja, se formirajo klike?
Ne. Mislim, da je naš kolektiv je premajhen, da bi se kaj takšnega razvilo.
Koliko vas je v kolektivu?
Kolektiv šteje okvirno dvanajst ljudi, izmed katerih so nekateri samostojni odvetniki in niso zaposleni v naši pisarni.
Ali se družite tudi izven dela?
Le izjemoma. Nekajkrat na leto pa sama pisarna organizira druženja, kot so športni dnevi in skupne večerje.
Športni dnevi?
Npr. sankanje, paintball, planinarjenje. Najbrž je to pomembno za izgradnjo kolektivnega duha.
Ali si imel kakšne težave med študijem, so ti kakšni predmeti povzročali travme?
Opisal bi se kot dokaj povprečnega študenta. Npr. moje povprečje ni zadostovalo za sprejem v sodno pripravništvo na podlagi povprečne ocene. Sem pa prejel nagrado RS za udeležbo na tekmovanju »moot court« - Friedrich Born Competition iz humanitarnega prava. Morda pa sem bil bolj kot povprečen študent, aktiven na mnogih drugih področjih t.i. obštudijskih dejavnostih (Pamfil, Ekonomski klub, etc.). Na začetku sem imel nekaj težav z rimskim pravom, potem pa je študij stekel.
Kaj bi svetoval bodočim diplomantom prava glede zaposlitve, kariere in življenjske poti na splošno?
(Smeh... Kaj pa jaz vem?!) Moj nasvet se najbrž lahko nanaša le na odvetniške pisarne. Po moje, je idealna zaposlitev je v srednje veliki pisarni. Manjše pisarne se običajno fokusirajo samo na določen specifičen pravni segment, določen tip zadev in le na nekaj strank. V velikih pisarnah obstaja nevarnost, da zaposleni postane anonimen in zapade v povprečje. V srednje velikih pisarnah pa je pripad zadev običajno večji in raznovrsten, poleg tega pa je delo dovolj izpostavljeno nadzoru nadrejenih, da se nanj dobi hiter odziv. Zaposleni takoj izve, ali dela dobro in kaj lahko popravi. Za konec pa še to: vsi pripravniki, s katerimi sem se srečal, seveda vključno z mano, se z začetkom prve službe počutijo precej izgubljeno, saj imajo občutek, da ničesar ne vedo. To je povsem normalno in se ni treba sekirati. Znanje pride s prakso.